COP29 uvaja trge ogljika: Rešitve za podnebje ali ohranitev statusa quo?

[Foto: Pexels/fotografija je simbolna]

COP29 uvaja trge ogljika: Rešitve za podnebje ali ohranitev statusa quo?

Na podnebni konferenci COP29 so delegati dosegli pomemben preboj z dogovorom o 6. členu Pariškega sporazuma, ki se nanaša na trge ogljika. Ta mehanizem omogoča državam trgovanje z ogljičnimi dobropisi, kar bi naj spodbudilo zmanjšanje globalnih emisij. Po poročanju Euronews je bila ta odločitev sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih, ki so razkrivala raznolike poglede glede etičnih, ekonomskih in okoljevarstvenih vprašanj.

6. člen: Osnova trgov ogljika

Člen 6 je del Pariškega sporazuma iz leta 2015, katerega cilj je ohraniti globalno segrevanje pod 1,5 °C glede na predindustrijske ravni. Ta člen omogoča državam in podjetjem trgovanje z emisijskimi dobropisi, kar jim omogoča, da s kompenzacijo za lastne emisije prispevajo k zmanjšanju svetovnega onesnaževanja. Tako naj bi se trgi ogljika razvili kot ključni mehanizem za doseganje globalnih podnebnih ciljev. Eden izmed dveh možnih načinov trgovanja je dvostranski dogovor med državama, drugi pa vključuje mednarodni trg pod okriljem Združenih narodov. Na primer, nekatere države, kot so Singapur, Švica, Kostarika in Gana, že eksperimentirajo z dvostranskimi sporazumi za trgovanje z ogljikovimi dobropisi.

Po poročanju Euronews je ta sistem, kljub svojemu potencialu, sprožil pomisleke glede etičnosti. Kritiki opozarjajo, da trgi ogljika omogočajo velikim onesnaževalcem, da ohranijo svoj status, namesto da bi resnično prispevali k zmanjšanju emisij. Težave vključujejo predvsem pomisleke o preglednosti, pravičnosti do lokalnih skupnosti in spoštovanju človekovih pravic.

Kritične točke: Ekološka pravičnost in človekove pravice

Skupine za okoljsko pravičnost so izrazile zaskrbljenost glede 6. člena, saj trdijo, da ogljični dobropisi ustvarjajo lažno rešitev, ki omogoča velikim onesnaževalcem nadaljevanje obstoječih praks. Ilan Zugman iz organizacije 350.org opozarja, da so ogljični dobropisi pogosto povezani s kršenjem pravic domorodnih prebivalcev in prenosom odgovornosti za onesnaževanje na ranljive skupnosti. Prav tako opozarja, da trgi ogljika ne zagotavljajo resničnega znižanja emisij, temveč le olajšujejo zadrževanje trenutnega stanja.

Po besedah strokovnjaka Isa Mulderja iz Carbon Market Watch so ti pomisleki razlog za večletne zamude pri uveljavitvi 6. člena. Še vedno potekajo pogajanja o tem, kako določiti pravila za preglednost in poštenost na področju ogljikovih dobropisov. “Veliko vprašanj je odprtih glede kakovosti teh dobropisov in njihovega dejanskega prispevka k zmanjšanju emisij,” dodaja Mulder. Po poročanju Euronews je ena izmed ključnih težav tudi v tem, da določene sheme za sajenje dreves, ki naj bi zmanjšale emisije, pogosto posegajo v domorodna ozemlja, ne da bi upoštevale mnenja in pravice lokalnih prebivalcev.

Upanje in omejitve pri trgovanju z ogljičnimi krediti

Trgi ogljika ponujajo potencialne koristi za podnebne cilje, saj spodbujajo vlaganje v projekte, ki zmanjšujejo emisije, kot so zaščita gozdov, sončna energija in izboljšanje javnega prevoza. Po ocenah Združenih narodov bi lahko 6. člen letno omogočil prihranek do 250 milijard dolarjev pri izvajanju nacionalnih podnebnih načrtov. Ta sredstva bi se lahko usmerila v projekte obnovljivih virov energije in trajnostnega razvoja, kar bi ustvarilo pozitiven učinek na okolje in gospodarstvo.

Po poročanju Euronews so nekateri podnebni strokovnjaki navdušeni nad priložnostmi, ki jih prinaša ta mehanizem. David Nicholson iz organizacije Mercy Corps poudarja, da je pomembno, da lokalne skupnosti sodelujejo pri odločanju, kako bodo trgi ogljika vplivali na njihove pravice in okolje. Vendar pa ostaja vprašanje, ali bo ta sistem resnično uspešen, saj lahko vodi v enake težave, kot so jih opazili pri prejšnjih sporazumih, kot je Kjotski protokol.

Kaj pričakovati na podnebnih pogovorih v Bakuju?

Ponedeljkova odločitev o sprejetju 6. člena je nakazala zgodnji zagon za letošnji COP29, vendar številna odprta vprašanja ostajajo. Voditelji držav se bodo v naslednjih tednih osredotočili na določanje podrobnosti za dvostranske in mednarodne trge ogljikovih kreditov, ki jih bodo upravljali Združeni narodi. Po ocenah ZN bi lahko dokončno oblikovani trgi ogljika pomembno prispevali k financiranju podnebnih ciljev držav in podjetij. Po poročanju Euronews predsedstvo COP29 poziva države k bolj ambicioznemu sodelovanju na področju trgovanja z ogljikom.

Kljub temu pomisleki glede človekovih pravic in trajnostnega razvoja še vedno ostajajo. Cacique Ninawa Huni Kui, vodja federacije Huni Kui v Braziliji, je izrazito kritičen do 6. člena, saj meni, da ogljični dobropisi zmanjšujejo svetovni pomen varovanja okolja in kulturnih vrednot domorodnih skupnosti. Pravi, da trgovanje z ogljikom predstavlja samo še en način komercializacije naravnih virov, kar spodkopava osnovno poslanstvo Pariškega sporazuma. Voditelji bodo morali v naslednjih pogovorih upoštevati tovrstne kritike, če želijo doseči trajnostne rešitve za podnebne izzive.

Portal24; Foto: Pexels/fotografija je simbolna