Čustveno prehranjevanje ni vedno tako slabo. Evo, zakaj!
V vsakdanjem življenju se vsi srečujemo s situacijami, ki nas čustveno obremenijo. Po dolgem in napornem dnevu je marsikomu poznano hrepenenje po čokoladnih piškotih ali drugi tolažilni hrani, ki v nas vzbudi občutek varnosti in domačnosti. Takšno vedenje, znano kot čustveno prehranjevanje, pogosto spremlja občutek krivde in sramu, vendar je po mnenju strokovnjakov bolj običajen in manj nevaren, kot se zdi.
Jennifer Rollin, ustanoviteljica Centra za motnje hranjenja v Rockvillu v Marylandu, pojasnjuje, da je čustveno prehranjevanje pogosto napačno razumljeno. Čeprav se o njem pogosto govori kot o nezdravem in brez nadzora, je v resnici lahko del zdravega odnosa s hrano. “Hrana je čustvena,” pravi Rollin. Spominja na trenutke, ko hrano povezujemo z družinskimi tradicijami, praznovanji ali kulturnimi običaji, kjer hrana ne služi le kot gorivo za telo, temveč kot vir užitka in povezanosti.
Tudi Daisy Miller, strokovnjakinja za prehrano in dietetičarka iz Fort Washingtona v Pensilvaniji, se strinja, da je čustveno prehranjevanje naraven odziv na čustva. Poudarja, da je ključno razumeti kontekst, v katerem se takšno prehranjevanje pojavlja. “Ali jeste zato, da bi uživali v nečem okusnem po napornem dnevu, ali zato, da se izognete obravnavanju večjega čustvenega problema?” sprašuje Miller.
Hrana kot več kot le gorivo
Pogosto slišimo nasvet, da bi morali hrano obravnavati zgolj kot gorivo za telo, vendar Rollin opozarja, da to ni vedno realno ali zdravo. “Hrana je gorivo … vendar je tudi veliko več kot to,” pravi. Ljudje, ki se preveč osredotočajo na uživanje le najbolj hranilnih živil, pogosto zamudijo pomembne trenutke užitka, socializacije in povezanosti, ki jih hrana prinaša.
Takšen pristop lahko vodi tudi do prenajedanja, dodaja Natalie Mokari, registrirana dietetičarka iz Charlotte v Severni Karolini. Prekomerno omejevanje hrane pogosto povzroči občutek “lakote ali pojedine”, kjer se ljudje prenajedo iz občutka, da ne bodo več imeli priložnosti za uživanje določenih živil. Mokari opozarja, da takšno vedenje pogosto spremlja občutek krivde in sramu, kar lahko dodatno poslabša težave z odnosom do hrane.
Kdaj postane čustveno prehranjevanje problematično?
Čeprav je čustveno prehranjevanje do določene mere naravno in normalno, lahko postane problematično, ko postane primarni način obvladovanja čustev. Miller poudarja, da je pomembno spremljati, kako pogosto posegate po hrani kot načinu soočanja s težkimi čustvi, in ali imate na voljo tudi druge strategije za obvladovanje teh občutkov.
Opozorilni znaki, da se preveč zanašate na hrano za obvladovanje čustev, vključujejo uživanje večjih količin hrane v kratkem času, občutek izgube nadzora, krivdo, sram, prehranjevanje na skrivaj in pogosto prehranjevanje daleč preko točke sitosti. Rollin dodaja, da če se po takšnem prehranjevanju ukvarjate z omejevanjem hrane, čiščenjem ali kompulzivno vadbo, je to znak, da je vaš odnos do hrane lahko problematičen.
Kako vzpostaviti zdrav odnos s hrano?
Zdrav odnos s hrano temelji na prožnosti in ravnovesju, poudarja Mokari. “Ali si lahko dovolite jesti vse vrste hrane, pri tem pa se ne počutite brez nadzora?” se sprašuje. Prvi korak k boljšemu odnosu s čustvenim prehranjevanjem je pozornost. Zavedanje, čemu hrana služi in kateri potrebi želite zadostiti.
Rollin svetuje, da se vprašate, ali se spopadate z dolgčasom ali stresom, ali pa morda želite sodelovati v družinski tradiciji ali praznovati posebne trenutke z ljubljenimi. Ta pozornost vam lahko pomaga tudi pri ocenjevanju vaših vrednot. Ali želite biti oseba, ki se izogiba praznovanju z rojstnodnevno torto, ali vam je bolj pomembno ustvarjati spomine z družino in prijatelji?
Miller dodaja, da je ključno, da se do sebe obnašate z radovednostjo, ne pa s sodbo. Ljudje lahko o svojih prehranjevalnih navadah razmišljajo kot detektivi, ki zbirajo podatke o sebi: “Je to nekaj, kar postaja problem? Je to nekaj, s čimer se spopadam le s hrano? So tukaj globlje plasti, ki jih je treba obdelati?”
Ne glede na to, ali se borite s tem, da bi si dovolili jesti ali s prenajedanjem, je lahko koristno, da poiščete pomoč pri terapevtu ali dietetiku, ki se ukvarja z neurejenim prehranjevanjem. “Poskrbeti, da se obrnete na pravo vrsto strokovnjaka, je zelo pomembno,” pravi Miller. S pomočjo strokovnjaka lahko predelate občutke, ki jih imate glede hrane, in premagate sram ali krivdo, ki jih pogosto spremljata.
Čustveno prehranjevanje je naraven odziv na čustva, ki ga ne bi smeli demonizirati. Ključnega pomena je, da se naučimo razumeti, kdaj in zakaj posegamo po hrani, ter razvijemo zdrav in uravnotežen odnos do nje. S pozornostjo, radovednostjo in podporo strokovnjakov lahko premagamo morebitne težave, povezane s prehranjevanjem, ter ustvarimo bolj zdravo in srečno življenje.
[Vir: CNN]; Portal24; Foto: Pexels
