Dan Zemlje: Upravljanje geosfere odraža naš odnos do planeta
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je ob Dnevu Zemlje pripravilo strokovni posvet, ki je osvetlil ključno vlogo geosfere pri soočanju s podnebnimi spremembami in naravnimi nesrečami. Dogodek, organiziran v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije (GEOZS) in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, je potekal v centru Rog.
Poudarek je bil na sistemskih ukrepih za urejanje prostora, obvladovanje naravnih nesreč, kot so plazovi in potresi, ter trajnostno upravljanje surovin in podzemnih voda. Posvet je izpostavil pomen celostnega pristopa k upravljanju tal, kamnin in prostora, ki jih človek s posegi soustvarja.
Geosfera kot temelj zelene in digitalne preobrazbe
Ministrstvo navaja, da geosfera, ki zajema tla, kamnine in podpovršje, predstavlja temelj za pridobivanje strateških in kritičnih surovin, potrebnih za razogljičenje in pravičen prehod v zeleno gospodarstvo. Hkrati pa podnebne spremembe povečujejo tveganja, povezana z erozijo, plazovi in drugimi pojavi, ki zahtevajo sistemsko ukrepanje. Minister Jože Novak je poudaril: »Zavedamo se, da so naravne nesreče postale nova realnost, s katero bomo morali živeti. In prav zato je še toliko bolj pomembno, da se nanje pripravimo – z močnimi sistemskimi okviri, zakonsko podlago in ustreznimi načrti.« Dodal je, da se po zaslugi novih pristopov izboljšuje normativa na področju plazov, kjer so bile v preteklosti ukrepi pogosto nezadostni.
Direktor GEOZS dr. Miloš Bavec je izpostavil pomen zbiranja in dostopnosti geoloških podatkov: »Priča smo vse večjemu pritisku različnih interesov na Zemljino podpovršje, od infrastrukturnih in energetskih projektov do možnosti skladiščenja pod površjem in ostalih posegov v prostor. Dostopnost do podatkov o geosferi pa je še posebej pomembna na področjih kot so trajnostno upravljanje z mineralnimi surovinami, 3D prostorsko načrtovanje, ocene potresne varnosti, ocene potenciala geotermalne energije in ravnanja s podzemnimi vodami.« Ob tem je opozoril, da Slovenija zaostaja pri sistemskem zbiranju javno dostopnih geoloških podatkov, kar GEOZS skuša nadomestiti z aplikacijami, kot so e-plaz, e-teren in Rudarska knjiga.
Plazovi in erozija: Opozorilne karte in sistemski ukrepi
Ministrstvo piše, da so opozorilne karte ključno orodje za preprečevanje posledic plazov in erozijskih pojavov. Jernej Jež in dr. Mateja Jemec Auflič z GEOZS sta predstavila opozorilne karte verjetnosti pobočnih masnih premikov, ki so osnova za smotrno prostorsko načrtovanje in zmanjševanje tveganj. Direkcija Republike Slovenije za vode je pripravila karte za 95 občin, dostopne prek Atlasa voda, portala eVode in Slovenskega INSPIRE sistema. Dr. Leon Gosar je poudaril, da te karte spremljajo smernice za uporabo pri prostorskih ureditvah na plazljivih območjih.
Ervin Vivoda z MNVP je izpostavil zahtevnost sanacije plazov: »Potrebno je vzpostaviti strategijo ukrepanja in ravnanja v primeru zemeljskih plazov, saj je pojav po svoji vsebini bistveno drugačen od drugih vrst naravnega ogrožanja.« Strategija vključuje enotno evidenco nestabilnosti tal, metodologijo za razvrščanje sanacij po nujnosti, zagotavljanje finančnih sredstev, vzpostavitev monitoring mreže in omejevalne pravne režime za ogrožena območja.
Podzemne vode in potresna varnost: Ključ do odpornosti
Ministrstvo navaja, da so podzemne vode pomemben del vodnega kroga, na katerega vplivajo urbanizacija, kmetijstvo in industrija. Dr. Nina Mali je poudarila potrebo po natančnih podatkovnih sistemih za oceno stanja podzemnih voda, medtem ko je dr. Nina Rman izpostavila potencial geotermalne energije: »Potreba po energetski preobrazbi, ki bi naslavljala uporabo geotermalne energije, je vse večja.« Za to so potrebni sistematični geološki podatki.
Na področju potresne varnosti je dr. Jure Atanackov predstavil podatkovno bazo prelomnih virov, ki bo osnova za novo karto potresne nevarnosti. Hkrati je ministrstvo izpostavilo pomen rudarstva in opuščanja rudarskih dejavnosti. Žiga Hrib je poudaril: »Opustitev izvajanja rudarskih del je priložnost za nove dejavnosti in razvojne programe,« kot so industrijske cone ali rekreacijske površine.
Dr. Lidija Globevnik je zaključila z mislijo, da je celostno upravljanje geosfere ključno za zmanjševanje tveganj: »Voda je glavni sprožilec zemeljskih plazov in erozije, zato je poznavanje vodnih pojavov ključ do razumevanja in obvladovanja teh tveganj.« Sodobni pristopi, kot so satelitski podatki in sistematično kartiranje, omogočajo boljšo odpornost na naravne nesreče.
Dan Zemlje je tako znova opomnil, da je naš odnos do geosfere odraz skrbi za planet. Sistemski ukrepi, ki jih spodbuja MNVP, so pomemben korak k trajnostni prihodnosti.
