Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki ga Združeni narodi zaznamujejo že 25 let, Statistični urad Republike Slovenije (Surs) opozarja na obseg fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja, ki ga ženske še vedno doživljajo v partnerskih in zunajpartnerskih odnosih. Kot so poudarili, je namen dneva „ozaveščanje o pojavnosti in preprečevanju različnih vrst nasilja nad ženskami in dekleti“.
Podatki raziskovanja iz leta 2020 kažejo, da je v Sloveniji 16,0 odstotka žensk po 15. letu starosti izkusilo fizično ali spolno nasilje osebe, ki ni njihov partner. Na ravni Evropske unije je takšnih približno petina. Znotraj omenjenega deleža je bilo 9,3 odstotka žensk žrtev fizičnega nasilja, vključno z grožnjami, 1,5 odstotka pa posilstva. Druge oblike spolnega nasilja je opisalo 5,2 odstotka anketiranih, skoraj 4 odstotne točke manj od povprečja EU.
Med „druge oblike“ sodijo neprimerni komentarji s spolno vsebino, nedovoljeni dotiki in druge prisiljene aktivnosti spolne narave, ki ženskam povzročajo ponižanje in občutke sramu, so poudarili na Sursu.
Med ženskami, starimi med 18 in 74 let, ki so bile kadar koli v partnerskem razmerju, je 28 odstotkov poročalo o eni od oblik nasilja intimnega partnerja. Psihično nasilje je doživela četrtina (26 odstotkov), več kot 12 odstotkov pa fizično ali spolno nasilje.
Surs opozarja, da „pri intimnopartnerskem nasilju ne gre za izoliran dogodek, ampak ponavljajoč se cikel“, pri čemer se nasilje pogosto stopnjuje. Skoraj polovica žensk, ki so bile žrtve partnerskega nasilja, je nasilje doživljala več kot pet let. Povprečje EU je 36 odstotkov.
Del nasilja se začne že v otroštvu
Skoraj 14 odstotkov žensk je v otroštvu doživljalo fizično nasilje staršev, nekaj več kot 6 odstotkov pa je bilo spolno zlorabljenih. To ustreza povprečju EU. Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini so otroci žrtve tudi takrat, ko so priča nasilju v družini.
Surs izpostavlja, da je „nekaj več kot 37 odstotkov žensk v otroštvu bilo priča fizičnemu ali psihološkemu nasilju staršev“, kar je nad povprečjem EU, ki znaša 34,6 odstotka.
Med ženskami, ki so doživele nasilje – ne glede na to, ali je bila nasilna oseba partner ali nekdo drug – jih je 40 odstotkov utrpelo telesne poškodbe. Psihološke posledice je občutilo 35 odstotkov žrtev, 25 odstotkov pa je izrazilo strah za življenje. Pri partnerskem nasilju so negativne posledice še izrazitejše, saj so žrtve pogosteje poročale o telesnih in psihičnih poškodbah ter občutkih smrtne ogroženosti.
Le petina žrtev nasilje prijavi policiji
Izkušnjo nasilja je bližnji osebi zaupalo skoraj 65 odstotkov žensk, kar je primerljivo z EU. Na policijo pa je prijavo podalo le 21 odstotkov žrtev, kar je sicer več od evropskega povprečja (skoraj 14 odstotkov).
Kot so dodali na Sursu, lahko žrtve nasilje prijavijo tudi socialnovarstvenim in zdravstvenim ustanovam. Centru za socialno delo ali osebnemu zdravniku je svojo izkušnjo zaupalo približno 16 odstotkov žensk, kar je 4 odstotne točke manj kot v EU.
Podatki policije za obdobje 2014–2024 kažejo, da je bilo v Sloveniji umorjenih 67 žensk. V 74,6 odstotka primerov je bila storilka ali storilec bližnja oseba. Med njimi je 29 žensk umoril nekdanji ali sedanji partner, 21 pa drug družinski član. Preostale so umorile druge znane ali neznane osebe.
V istem obdobju je bilo umorjenih 86 moških, pri čemer je struktura storilcev drugačna: kar 67,4 odstotka umorov so izvedli znanci ali neznanci, 22,1 odstotka v družini, 10,5 odstotka pa v partnerskem razmerju.
Surs ob tem poudarja, da izraz femicid označuje „namerni umor žensk in deklet zaradi njihovega spola“, pri čemer so storilci najpogosteje prav intimni partnerji ali drugi družinski člani.
Foto:
