Pred odborom za zdravstvo se predstavlja Danijel Bešič Loredan, ki bo imel kot zdravstveni minister eno od najbolj odgovornih in zahtevnih nalog v novi vladi. Osredotočil se bo na covidno strategijo, primarno zdravstvo, čakalne vrste in zdravstveno nego.

Ekipa

Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan je najprej predstavil svojo ožjo ekipo. Ekipa je sodelovala tudi pri pripravi vsebine, ki se je nato prelila v koalicijsko pogodbo. “Posebej mi je v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili, člani naše ožje ekipe,” je dejal Loredan. Izpostavil dva nekdanja ministra za zdravje Dorjana Marušiča in Aleša Šabedra ter Mirto Koželj, Metko Paragi in Erika Breclja. Vsi razen slednjega so ob kandidatu za ministra tudi prisotni na seji odbora za zdravstvo.

“Covid je v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema – ne strokovnih, ampak organizacijskih slabosti,” je dejal Loredan in poudaril, da je sistem izčrpan, kader je na robu zmogljivosti.

“Imamo pravzaprav izredno stanje na področju primarne medicine in področju urgentnih centrov. Morda smo na točki, ko ljudje pridejo najtežje pridejo do zdravstvene storitve. Skoraj gotovo smo tudi na točki, ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko spremeni, da je potem nepopravljivo,” je dejal in dodal, da za rešitev tega ne obstaja “čarobna palica”.

“Naša ekipa in predsednik vlade bi radi razbili tabu, ki je prisoten že 30 let – da se v zdravstvu nič ne da spremenit, da je zdravstveni sistem nedotakljiv.” 

Poudaril je, da se vselej govori o lobijih in interesnih skupin, nihče pa še na nikogar ni pokazal s prstom. “Vemo, kdo so, vemo, kje so, vemo, kako so, nimamo pa mehanizma, da v to posežemo,” je bil jasen. Kot ključne je izpostavil tudi investicije v zdravstvu. “Vsi vemo, da je načrt za investicijo dveh milijard v naslednjih desetih letih lepo zapisan, je pa vprašanje, kako bomo paciente do takrat zdravili, ali bomo sposobni dvigniti nivo,” je opozoril.

Neenakovredna obravnava

Po oceni njegove ekipe je ključen problem tudi neenakovredna obravnava pacientov, ki se je pojavila med epidemijo. “Pacienti s covidom so bili oskrbljeni, marsikdo, ki ni imel covida ni prišel do zdravstvene oskrbe,” je dejal in ocenil, da se je sistem v dveh letih covidne strategije ustavil.

“Žal se seveda tudi zavedamo, da takega sistema ni moč pognati, da bi se storitve opravljale na takem nivoju, kot so se 2018 ali 2019.” 

Duševno zdravje

Izpostavil je tudi težave duševnega zdravja, ki po njegovih besedah deloma izhaja tudi iz ustavitve preventivnih programov na področju otrok in mladostnikov.

“Vse to danes imamo, vendar tako je stanje.”

Predstavil je načrt, kako sistem spraviti na nivo, kjer bodo vsi ljudje ponovno prišli do zdravnika. Na voljo pa bodo imeli enakovredno obravnavo in sistem. Sistem iz katerega ljudje ne bodo odhajali in storitve opravljali zunaj njega. Napovedal je tudi novo covidno strategijo za morebiten nov jesenski val. Loredan je v svoji predstavitvi izpostavil tudi staranje prebivalstva. “Čez 20 let bomo imeli bistveno več starostnikov, kot jih imamo danes,” je dejal in opozoril, da v Sloveniji nimamo razvite in vpeljane geriatrije, prav tako ne izvedljivega zakona o dolgotrajni oskrbi, primanjkuje pa tudi negovalnih postelj za oskrbo starostnikov.

Vodenje epidemije bo prevzel NIJZ

Med prioritetnimi nalogami, ki se jih bodo na ministrstvu za zdravje lotili nemudoma, je priprava covidne strategije.

“Jeseni bo nek šesti val, kako hud bo, kaj se bo zgodilo, tudi epidemiologi ne vedo. Najverjetneje bo nekaj zmernega, lahko pa se nam pojavi tudi kaj hujšega.” .

Napovedal je, da se bo vodenje covidne strategije preselilo na NIJZ, kjer bo tudi strokovna skupina. “To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino. Na ministrstvu za zdravje pa bo imenovana skupina v sodelovanju z NIJZ-jem, v kateri bomo na primarni, sekundarni, terciarni ravni in tudi v povezavi z DSO-ji skušali zagotoviti zadostno število postelj, brez da bi ustavljali sistem.” 

Jasna strategija

Jasna strategija, kako bo potekal spopad z novim valom covida-19 bo po besedah Loredana predstavljena najkasneje 15. septembra. Prva predstavitev strateških usmeritev bo sicer po njegovih napovedih predvidoma predstavljena že v juniju. Poudaril je, da bo strategija temeljila na stroki in se nato po septembru ne bo spreminjala, kot smo bili temu priča v prejšnjih valovih epidemije. Pojasnil je tudi, da bodo sporočila za javnost in novinarske konference stroke in vlade oziroma ministrstva ločene. Izpostavil je, da bo v prvi vrsti upoštevano mnenje stroke.

“Zavedamo se, da v kolikor pride do zaprtja sistema, kar se nam je zgodilo že dve leti, je tega sistema žal konec. Vse medicinske sestre nam bodo odšle iz bolnišnic, pacienti se ne bodo imeli kje zdraviti.” 

Ključna prioriteta bo, da bodo jeseni do zdravstvene oskrbe prišli vsi, ki bodo jo potrebovali, da bodo tudi v DSO-jih stvari tekle kar se da normalno, da se ne bo zapiralo šol in ustavljalo družbe nasploh. “To po naši oceni ni potrebno,” je dodal.

Reševanje težav primarnega zdravstva

Kot drugo prioriteto, ki jo po pomembnosti postavlja ob bok pripravi covidne strategije, je Danjel Bešič Loredan izpostavil urejanje področja primarne medicine. “Vse veje medicine na primarni ravni so za mlade zdravnike popolnoma nezanimivi. Na razpise se ne prijavlja nihče,” je opozoril. Na zapostavljanje primarne medicine opozarja že dolgo, a opozorila niso bila uslišana.

“Danes imamo žal stanje, kjer je več kot 130 tisoč ljudi brez opredeljenega zdravnika, kjer družinskih zdravnikov ni, kjer se kolegi ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine.” 

Zahteve mladih zdravnikov

Pri tem, kako upoštevati zahteve mladih zdravnikov, jih zadržati v sistemu in spodbuditi k specializaciji iz družinske medicine, se je navezal na manifest Mladih zdravnikov, k je bil objavljen aprila.

“Mladi zdravniki si želijo, da vpeljemo kakovost v naš zdravstveni sistem – želijo si čas, standarde in normative dela ter vzpostavitev sistema nadzora kakovosti. Tudi za njih je ključno, da vendarle pridemo do točke, ko zdravniška napaka ni tabu, ampak da pridemo do tega, da napako opredelimo, da je popolnoma jasna in da ni nekaj, česar bi se morali zdravniki sramovat.” 

“Šele na peto točko so mladi zdravniki dali primerno finančno vrednotenje zdravniškega dela, tako za zdravnike kot tudi za vse ostale zdravstvene delavce.”  Mladi zdravniki si ob tem želijo še večjo skrb za človeške vire v zdravju. Naslavljanje problematike javnega naročanja in celovito reformo zavoda za zdravstveno zavarovanje.

“Če primarni nivo medicine ne deluje, ljudje iščejo pomoč v urgentnih centrih,” je dejal Loredan. Pojasnil je, da je tam zelo malo zdravnikov urgentne medicine. Tam večinoma internisti, ki jih nato primanjkuje v bolnišnicah. Napovedal je, da bo ekipa ministrstva za zdravje rešitve za izboljšanje stanja tako na primarni kot sekundarni ravni iskala v sodelovanju z zdravniki samimi.

Vzpostavljanje sistema za spremljanje in krajšanje čakalnih vrst

“S čakalnimi vrstami se slovenska politika in slovensko zdravstvo ubadata že 15 let,” je dejal kandidat za zdravstvenega ministra. Napovedal je, da bo tudi to ena od ključnih točk njegovega delovanja.

“Skozi dialog in komunikacijo bomo na ministrstvu skušali vpeljati, da bomo z akterji v zdravstvenem sistemu začeli določati maksimalne čakalne dobe kot ukrep zdravstvene politike, ki bi nato v doglednem času pripeljala do skrajšanja čakalnih dob.”

Osnovna težava po besedah Loredana je, da sistem vodenja čakalnih dob ne funkcionira. “Nimamo sistema, kjer bi točno vedeli, koliko ljudi čaka,” je dejal. Opozoril je, da je covid situacijo s čakalnimi dobami še poslabšal in da v Sloveniji ni niti nadzora nad maksimalno dopustnimi čakalnimi dobami.

Prvi korak bo plačilo vseh opravljenih storitev v letih 2022 in 2023, po napovedih Loredana bo to opravljeno z aneksom. “Ne bo več zgornje meje. Stimuliralo bomo seveda ustanove, da pridejo do 100-odstotne realizacije in preko, šli bomo na teren,” je napovedal. Po njegovih besedah je sicer ključni problem ta, da zdravstveni sistem tudi po epidemiji ne deluje s polno zmogljivostjo. Poleg tega se osrednje ustanove soočajo s finančnim minusom in pomanjkanjem kadra.

Vir: MMC RTV Slovenija

Foto: STA

By A.K.

Komentar: