Davek na ogljik: Politična bomba za naslednjo sestavo Evropske komisije

Foto: Pexels

Prihajajoče cene ogljika: Politična bomba za naslednjo sestavo Evropske komisije

Prihajajoči davek na ogljik za ogrevanje doma in motorna goriva bi lahko postal ključno politično vprašanje za naslednjega predsednika Evropske komisije. Nov sistem trgovanja z emisijami (ETS), ki bo stroškom fosilnih goriv dodal še davek na ogljik, bi lahko naslednji Evropski komisiji povzročal velike težave.

“Lahko postane zelo sporna točka,” je povedal Stefano Grassi, vodja kabineta komisarja EU za energijo Kadrija Simsona, med politično razpravo, ki jo je gostil Euronews. ETS naj bi začel veljati leta 2027. Grassi je poudaril, da večine bremena ne bodo nosili državljani ali končni potrošniki, temveč posredniki in trgovci. Novi podnebni socialni sklad bo omogočil uporabo dela prihodkov iz novega cenovnega sistema za ublažitev udarca za revnejše in ranljive državljane.

“Mislim, da ne bomo imeli vrtoglavih računov,” je dodal Grassi. “Cene na plinskem trgu se bodo po letu 2026 zaradi večje oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), zagotovo znižale.”

Sedanji EU ETS, ki velja od leta 2005, je v veliki meri omejen na proizvajalce električne energije. Naraščajoče cene, ki jih morajo plačati za vsako tono CO2, ki jo izpustijo, spodbujajo prehod s premoga na plin in nato na obnovljive vire energije, kot sta veter in sonce.

Uvedba sprememb

Predlagani davek na ogljik je pred petimi leti sprožil serijo protestov rumenih jopičev v Franciji. Evropski poslanec iz desnosredinske Evropske ljudske stranke je opozoril na morebiten “zelo nasilen izbruh protievropske reakcije javnosti”, ko bodo gospodinjstva izvedela za ETS 2.

Grassi je svoje pripombe podal med razpravo o novem poročilu Solar Power Europe, trgovinskega združenja solarne fotovoltaične industrije v Bruslju. Poročilo opozarja, da bi lahko ciljna podvojitev deleža obnovljive energije na 42,5 odstotka do leta 2030 brez vzporednih ukrepov za okrepitev električnega omrežja in povečanje povpraševanja propadla.

Industrijska skupina trdi, da bo ambiciozen cilj EU za povečanje solarne PV zmogljivosti z 269 GW na 750 GW do leta 2030 zahteval nujno uvedbo “prilagodljivih” rešitev, kot so shranjevanje baterij, digitalizacija in hidrolizatorji za proizvodnjo zelenega vodika. Govorci so poudarili, da bodo ambiciozni cilji EU glede obnovljivih virov energije zahtevali tudi pospešitev prehoda od fosilnih goriv na ključnih področjih, kot sta ogrevanje in promet. ETS 2 je zasnovan za spodbujanje prehoda s plinskih kotlov na toplotne črpalke in z bencinskih avtomobilov na električne modele ter industrijske procese.

[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels