Delnice se oklepajo upanja na tarifne olajšave, bitcoin višje
Azijski delniški trgi so v ponedeljek zjutraj beležili zadržano rast, saj vlagatelji z nestrpnostjo pričakujejo novice o morebitnih carinah, ki naj bi jih uvedle ZDA. Bitcoin je doživel občuten skok, saj so se pojavile informacije, da bo vključen v novo ameriško strateško rezervo kriptovalut. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih napovedal, da bo v rezervo vključil pet digitalnih sredstev: bitcoin, ether, XRP, solano in cardano. Bitcoin, ki velja za največjo kriptovaluto na svetu po tržni vrednosti, se je zvišal za 10 odstotkov in dosegel 92.905 dolarjev. Ether, druga največja kriptovaluta, se je vrnil na 2.443 dolarjev po 13-odstotnem dvigu konec prejšnjega tedna.
Na delniških trgih je MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske narasel za 0,3 odstotka. Japonski Nikkei je pridobil 1,0 odstotka. Na Kitajskem so modri žetoni CSI 300 zrasli za 0,8 odstotka, k čemur je pripomogel dvig proizvodnega indeksa PMI Caixin/S&P. Slednji je februarja dosegel 50,8 v primerjavi s 50,1 prej, navaja Reuters. V ZDA so terminske pogodbe na indeksa S&P 500 in Nasdaq ostale nespremenjene po petkovem poznem dvigu, ki je sledil tednu velikih izgub. V Evropi so terminske pogodbe EUROSTOXX 50 zrasle za 0,3 odstotka. Terminske pogodbe FTSE in DAX so pridobile 0,6 odstotka.
Upanje na mirovni načrt in strah pred recesijo
Vlagatelje je očitno spodbudila novica, da so se evropski voditelji po srečanju predsednika Volodimirja Zelenskega z Donaldom Trumpom v Ovalni pisarni dogovorili za pripravo mirovnega načrta za Ukrajino, ki naj bi ga posredovali ZDA. Hkrati pa zaskrbljenost glede zdravja ameriškega gospodarstva narašča zaradi niza šibkih gospodarskih podatkov. Pozorno spremljani kazalnik GDPNow, ki ga pripravlja Atlanta Fed, je padel na letno raven -1,5 odstotka z nekdanjih +2,3 odstotka, kar je sprožilo ugibanja o morebitni recesiji.
Te skrbi je dodatno okrepila izjava ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka. Lutnick je v nedeljo dejal, da bodo carine za Kanado in Mehiko začele veljati v torek, pri čemer bo Trump odločil, ali bo ohranil predlagano 25-odstotno stopnjo. Poleg tega naj bi ta teden začela veljati tudi 10-odstotna dajatev na kitajski uvoz. Slednje prihaja v času, ko se bo v sredo začelo tretje letno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa na Kitajskem, kjer bi lahko napovedali spodbujevalne ukrepe ali povračilne carine proti ZDA.
Ameriške delnice so se v petek po nestanovitnem trgovanju zvišale, pri čemer je Dow pridobil približno 1,4 odstotka. S&P 500 in Nasdaq pa sta se povzpela za okoli 1,6 odstotka. Ekonomist JPMorgan Michael Feroli je ob tem dejal: “Kot pri drugih Trumpovih napovedih carin doslej je težko vedeti, ali gre za blef ali resničen preobrat v politiki. Če bi se to uresničilo, bi to pomenilo novo oviro za gospodarsko dejavnost in hkrati pritisk na rast cen življenjskih potrebščin.”
Prihajajoče plačne liste in obrestne mere
Vse to povečuje negotovost pred petkovim poročilom o plačnih listah v ZDA za januar. Šibki podatki bi lahko okrepili pričakovanja trgov, da bo Federal Reserve letos morala trikrat znižati obrestne mere. Terminske pogodbe Fedovih skladov zdaj nakazujejo 69 bazičnih točk znižanja do decembra, kar je več kot 46 bazičnih točk pred tednom dni. Donosi 10-letnih državnih obveznic so se zvišali na 4,220 odstotka, kar pomeni 35-bazični mesečni padec v februarju, največji od konca leta 2023. Predsednik Feda Jerome Powell bo o gospodarskih obetih spregovoril v petek, le nekaj ur po objavi poročila o delovnih mestih, ta teden pa bo nastopilo še vsaj sedem drugih uradnikov.
V Evropi naj bi Evropska centralna banka v četrtek znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk na 2,50 odstotka po nizu slabih gospodarskih podatkov, do konca leta pa se pričakuje premik pod 2 odstotka. Na valutnih trgih je evro zrasel za 0,5 odstotka na 1,0421 dolarja, podprt z upanjem na napredek v rusko-ukrajinskem mirovnem sporazumu. Dolar je oslabel proti kanadskemu dolarju na 1,4445 in mehiškemu pesu na 20,4586, medtem ko je japonski jen nekoliko pridobil na 150,32 jena. Indeks dolarja je rahlo zdrsnil na 107,180.
Cene zlata so se okrepile za 0,5 odstotka na 2.873 dolarjev za unčo po približno 3-odstotnem padcu prejšnji teden. Nafta je nekoliko poskočila po tedenskem padcu, saj so špekulacije o morebitnem omiljenju sankcij proti Rusiji in tveganje trgovinske vojne vplivale na povpraševanje po energiji. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za 76 centov na 73,57 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 74 centov na 70,50 dolarja za sod.
Portal24; Foto: Pixabay/BenjaminNelan
