Svetovni delniški trgi so v petek, 27. junija 2025, dosegli visoke ravni, medtem ko je ameriški dolar zdrsnil na najnižjo raven v treh letih in pol. Razlogi za to so v optimizmu na borzah, ki ga je spodbudila novica o dogovoru med ZDA in Kitajsko glede pošiljk redkih zemljin, ter v skrbeh zaradi možnih posegov v neodvisnost ameriške centralne banke (Fed). Trgi so se osredotočili tudi na pričakovanja zgodnjih znižanj obrestnih mer v ZDA, kar dodatno slabi dolar.
Azijske delnice so dosegle najvišjo raven v več kot treh letih, pri čemer je indeks MSCI za azijsko-pacifiške delnice zunaj Japonske zrasel za 0,2 odstotka in je na dobri poti, da teden zaključi s triodstotno rastjo. Japonski indeks Nikkei je poskočil za 1,5 odstotka in prvič po petih mesecih presegel mejo 40.000 točk.
Pozitivno razpoloženje je podprla novica, da sta Washington in Peking dosegla dogovor o pospešenem izvozu redkih zemljin v ZDA, kar je začasno umirilo skrbi glede trgovinskih napetosti.
Tudi evropski terminski posli so pokazali rast, saj so terminski posli za EUROSTOXX 50 in DAX narasli za 0,6 odstotka, medtem ko so terminski posli za FTSE zrasli za 0,16 odstotka.
Na Wall Streetu so glavni indeksi v četrtek zaključili blizu rekordnih ravni, kar dodatno spodbuja optimizem na globalnih trgih, poroča Reuters.
Pritiski na neodvisnost Feda slabijo dolar
Ameriški dolar je v petek obstal blizu najnižje ravni v treh letih in pol, pri čemer je v primerjavi z evrom dosegel vrednost 1,1688 dolarja, britanski funt pa je zrasel za 0,03 odstotka na 1,3730 dolarja. Dolarjev indeks, ki meri vrednost dolarja v primerjavi s košarico šestih valut, je letos izgubil več kot 10 odstotkov vrednosti.
Padec je posledica skrbi, da bi predsednik Donald Trump lahko posegel v neodvisnost Feda. Po poročanju Wall Street Journala Trump razmišlja o imenovanju novega predsednika Feda že septembra ali oktobra, kar bi lahko destabiliziralo zaupanje v ameriško monetarno politiko.
Pritisk na dolar dodatno povečujejo šibkejši od pričakovanih gospodarski podatki iz ZDA, ki krepijo pričakovanja o zgodnjih znižanjih obrestnih mer. Vlagatelji so pozorni na današnjo objavo indeksa cen osebne potrošnje (PCE), ki je ključni pokazatelj inflacije za Fed.
Donosi na ameriške državne obveznice so po četrtkovem padcu ostali stabilni, z donosom na dveletne obveznice pri 3,7418 odstotka in na desetletne obveznice pri 4,2554 odstotka.
Cene nafte so v petek rahlo narasle, pri čemer so terminske pogodbe za surovo nafto Brent dosegle 68,01 dolarja za sod, ameriška surova nafta pa 65,53 dolarja za sod, a obe ostajata na poti za več kot desetodstotni tedenski padec.
Promptna cena zlata je upadla za 0,23 odstotka in dosegla 3320,25 dolarja za unčo.
Foto: Vecteezy
