Delniški trgi v Aziji ne sledijo rasti delniških indeksov v ZDA
Azijsko-pacifiški delniški trgi so v četrtek kazali mešane odzive, saj vlagatelji ocenjujejo posledice drugega predsedovanja Donalda Trumpa, medtem ko so spremljali tudi odločitve o denarni politiki ameriške centralne banke Federal Reserve in drugih ključnih svetovnih centralnih bank. Čeprav so v ZDA vsi trije glavni delniški indeksi zabeležili rekordne vrednosti zaradi pričakovanj glede povečanja državne porabe pod Trumpovo administracijo, to ni povzročilo enakega optimizma na azijskih trgih, navaja Reuters.
Ameriške državne obveznice so dosegle višje donose, kar je posledično dvignilo vrednost dolarja, ki je v sredo dosegel največjo enodnevno rast v več kot dveh letih. Na drugi strani je evro padel, predvsem zaradi političnih razmer v Nemčiji, kjer je kancler Olaf Scholz odpustil finančnega ministra Christiana Lindnerja, kar je povzročilo razpad vladne koalicije.
Dogajanje na Japonskem in Kitajskem
V Aziji je japonski indeks Nikkei 225 v jutranjih urah izgubil začetne dobičke in padel za 0,44 odstotka, medtem ko je širši indeks Topix pridobil 0,88 odstotka. Višji donosi ameriških in japonskih obveznic so sicer spodbudili delnice japonskih bank in zavarovalnic, vendar negativno vplivali na tehnološke delnice in podjetja z visokimi pričakovanji rasti, poroča Reuters. Po besedah Franka Benzimre, vodje azijske delniške strategije pri Societe Generale, je trg trenutno zelo nestanoviten, kar zahteva previdnost pri izbiri delnic na Japonskem.
V Južni Koreji se je indeks Kospi znižal za 0,14 odstotka, avstralski borzni indeks pa je padel za 0,24 odstotka, deloma zaradi nižje vrednosti zlatih zalog, saj je cena zlata padla zaradi močnega dolarja. Na Kitajskem so trgi, ki so v sredo izgubili vrednost zaradi strahu pred višjimi carinami, v četrtek ponovno narasli. Hongkonški indeks Hang Seng se je dvignil za 0,49 odstotka, medtem ko so celinski modri žetoni pridobili 0,14 odstotka. Vlagatelji so upali na nove podrobnosti glede ukrepov spodbud, saj se bo enotedensko zasedanje stalnega odbora kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa končalo v petek.
Gibanje valut in pričakovanja Feda
Ameriške terminske pogodbe so bile v četrtek na splošno nespremenjene ali nekoliko višje, medtem ko so evropske terminske pogodbe STOXX 50 padle za 0,04 odstotka. Na nemških trgih so terminske pogodbe DAX zabeležile rahel dvig za 0,1 odstotka, potem ko so v sredo izgubile 1,1 odstotka. Nemčija se sooča s politično negotovostjo, saj kancler Scholz išče podporo opozicijskih konservativcev pri sprejemanju proračuna in povečanju vojaških izdatkov, navaja Reuters.
Evro je po sredinem padcu za 1,82 odstotka ostal skoraj nespremenjen pri vrednosti 1,0733 dolarja. Indeks dolarja, ki spremlja vrednost dolarja glede na evro in pet drugih večjih valut, je ostal stabilen pri 105,04, kar je največ od septembra 2022. Dolar je sicer rahlo padel na 154,36 jena, potem ko se je čez noč dvignil za 2 odstotka.
Centralne banke in vpliv na trg
Finančni trgi so v pričakovanju, da bo ameriški Fed ob koncu svojega dvodnevnega zasedanja znižal obrestne mere za 25 bazičnih točk, čeprav so napovedi za nadaljnje znižanje v decembru nekoliko omiljene. Vpliv Trumpovih predlaganih carin in priseljenskih politik bi lahko sprožil inflacijska tveganja, kar bi lahko upočasnilo Fedovo umirjanje politike. Justin Onuekwusi, glavni investicijski direktor investicijske družbe St. James’s Place, je izpostavil, da morajo trgi uravnotežiti kratkoročne inflacijske učinke s srednjeročno nižjo gospodarsko rastjo.
Poleg Feda se v četrtek pričakuje tudi odločitev Banke Anglije o znižanju obrestnih mer za 25 bazičnih točk, vendar vlagatelji pozorno spremljajo, ali bo BoE nakazala prihodnje ukrepe glede na vladni proračun, namenjen dvigu inflacije. Vrednost britanskega funta se je v sredo rahlo dvignila za 0,28 odstotka na 1,2915 dolarja, potem ko je dan prej padla za 1,24 odstotka.
Trgovanje s kriptovalutami in surovinami
Švedska centralna banka Riksbank naj bi prav tako znižala obrestne mere, pri čemer večina ekonomistov pričakuje znižanje za pol točke. Po drugi strani pa norveška centralna banka najverjetneje ne bo spremenila svoje monetarne politike.
Bitcoin, ki je pod Trumpovim predsedovanjem pridobil na vrednosti, je v četrtek upadel za 1 odstotek in dosegel vrednost 75.200 dolarjev, potem ko je pred tem dosegel rekordnih 76.499,99 dolarja. Zlato je ostalo šibko po sredinem padcu za več kot 3 odstotke in je znašalo 2.657,58 dolarja, kar pa ni daleč od nedavnega rekordnega vrha pri 2.790,15 dolarja.
Cena nafte je v sredo padla zaradi močnega dolarja, vendar je v četrtek nekoliko pridobila, podprta s tveganji za oskrbo z nafto zaradi Trumpove politike in orkana na obali Mehiškega zaliva. Terminske pogodbe za surovo nafto brent so se dvignile za 0,35 odstotka na 75,18 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta WTI pridobila 0,22 odstotka na 71,85 dolarja.
Portal24; Foto: Pexels
