Slovenija je na začetku leta znova izkoristila ugodne razmere na mednarodnih finančnih trgih in uspešno izdala novo 10-letno obveznico v evrih. Na Ministrstvu za finance so zapisali, da je bila izdaja izvedena v skupni višini 1,75 milijarde evrov, obveznica pa zapade 12. marca 2036.
Na ministrstvu poudarjajo, da je bila izdaja skladna z ustaljeno prakso financiranja državnega proračuna, saj Slovenija praviloma že v začetku leta nastopi na kapitalskih trgih. „Slovenija je danes uspešno izdala 10-letno obveznico v višini 1,75 milijarde evrov, ki zapade 12. marca 2036 (RS98),“ so zapisali na Direktoratu za zakladništvo. Ob tem dodajajo, da je bila Slovenija tudi letos med prvimi državami, ki so vstopile na trge, in je izkoristila izrazito povpraševanje vlagateljev.
Mandat za izdajo referenčne 10-letne obveznice je bil objavljen v petek, 2. januarja 2026, nekaj po 11.25. Po pozitivnem odzivu investitorjev se je knjiga naročil odprla v ponedeljek, 5. januarja, ob približno 9.05, z začetno cenovno usmeritvijo pri razmiku MS + 45 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave.
Povpraševanje je bilo po navedbah ministrstva močno že v prvih urah. Do 11.35 je preseglo 6,4 milijarde evrov, zato je bila cenovna usmeritev znižana na MS + 40 bazičnih točk. Knjiga naročil je nato še naprej rasla in ob preseženih 7,2 milijarde evrov je Slovenija razmik dodatno zožila na MS + 37 bazičnih točk. Transakcija se je zaključila okoli 14.30, skupno povpraševanje pa je ob zaprtju presegalo 10 milijard evrov.
Končni pogoji izdaje so bili določeni ob 17.22. Na ministrstvu so zapisali, da kupon znaša 3,275 odstotka, donos do dospelosti 3,312 odstotka, cena do dospelosti pa 99,675 odstotka. „Zelo uspešna izdaja obveznice se zrcali tako v obsežnem povpraševanju vlagateljev kot tudi v doseženem nizkem cenovnem razmiku,“ poudarjajo.
Izdaja je del Programa financiranja za leto 2026, po katerem se lahko Republika Slovenija letos zadolži do 5,251 milijarde evrov. Na Ministrstvu za finance navajajo, da bodo glavni vir financiranja državne obveznice, dopolnjene z zakladnimi menicami in po potrebi drugimi instrumenti, pri čemer bo končna odločitev odvisna od razmer na trgih.
Po ocenah ministrstva je javni dolg ob koncu leta 2025 znašal 66,1 odstotka BDP, kar je manj kot leto prej, ko je dosegal 66,6 odstotka BDP. Za leto 2026 je predvideno nadaljnje znižanje deleža dolga v BDP, skladno z evropskimi fiskalnimi pravili, ki od držav z dolgom med 60 in 90 odstotkov BDP zahtevajo povprečno letno znižanje za najmanj 0,5 odstotne točke.
Organizacijo izdaje so vodile banke Barclays, DZ BANK, HSBC, J.P. Morgan, OTP banka d.d. in Raiffeisen Bank International. Med vlagatelji so prevladovali institucionalni investitorji iz Nemčije, Avstrije in Švice (27 odstotkov), sledili so Združeno kraljestvo in Irska (25 odstotkov) ter Francija in države Beneluksa (15 odstotkov). Med institucionalnimi vlagatelji so največji delež predstavljale banke z 43 odstotki, sledili so upravljavci skladov in centralne banke ter druge uradne institucije.
