Najdaljša zdravniška stavka vleče dolge sence na slovensko zdravstvo
Že deveti teden poteka najdaljša zdravniška stavka v zgodovini države, ki prinaša resne težave tako v bolnišnicah kot v zdravstvenih domovih. Kljub temu, da je vlada zdravstveno reformo postavila za svojo glavno prioriteto, se zdaj ukvarja predvsem sama s seboj, medtem ko stavka močno vpliva na delovanje zdravstvenega sistema.
Zdravstveni domovi sicer poročajo o manjših težavah, vendar so bolnišnice tiste, ki se soočajo z večjimi izzivi. Povečano število umikov soglasij za nadurno delo povzroča težave pri organizaciji dela, zaradi česar odpade od 10 do 20 odstotkov ambulantnih pregledov in približno petina operacij, navaja 24ur. Posledično se daljšajo čakalne dobe, kar negativno vpliva na finančno stanje bolnišnic in med zaposlenimi načenja odnose.
Od začetka marca večina bolnišnic zagotavlja le nujno medicinsko pomoč, dežurstva in bolnišnično oskrbo, medtem ko so druge storitve močno okrnjene. “V prvi vrsti odpadajo specialistične ambulante,” pojasnjuje Tomaž Gantar, strokovni direktor SB Izola. Gantar dodaja, da se Izola na tem področju razlikuje od večine bolnišnic, kjer je odpovedan večji delež operativnega programa, v nekaterih primerih celo do 20 odstotkov, poroča 24ur.
Direktor SB Nova Gorica Dimitrij Klančič opozarja, da bodo, če stavka ne bo kmalu končana in če zaposleni ne bodo vrnili soglasij za nadurno delo, aprila te številke še višje. Milena Kramar Zupan, direktorica SB Novo mesto, pa dodaja, da se ljudje trenutno v večji meri poslužujejo urgentnega centra, ki je bil že prej pod velikim pritiskom, zdaj pa se sooča s še večjo obremenitvijo.
Ljubljana
V Ljubljani zaradi zdravniške stavke vsak dan odpade od 2 do 4 odstotke obravnav, kar povzroča izpad prihodkov v višini od 100 do 350 tisoč evrov na dan. V UKC Maribor se na povpraševanja 24ur niso odzvali. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, poudarja: “Vse je odvisno od izvajalcev zdravstvenih storitev in tega, do kakšne mere so se sposobni prilagoditi tem spremenjenim razmeram. Mlakar dodaja, da podatki za januar ne kažejo večjih odstopanj, a da bodo vpliv stavke bolje pokazali podatki za februar in marec, ki še niso na voljo, navaja 24ur.
Stavka že povzroča napetosti med zaposlenimi, tako med zdravniki kot med zdravniki in medicinskimi sestrami, opaža Sašo Rebolj, direktor ZD Kamnik: “Ta situacija vnaša napetost tudi med zaposlene, sploh med zdravnike, v končni strani tudi na napetosti med zdravniki in medicinskimi sestrami.”
Kramar Zupanova dodaja, da zaradi prenaročanja pacientov in odgovarjanja na njihova vprašanja nastajajo trenja tudi med ostalim kadrom, kot so administrativni delavci in medicinske sestre.
Obstaja splošna želja, da bi se konflikt, ki ga ustvarjata vlada in zdravniški sindikat Fides, čim prej razrešil. Tomaž Gantar vidi v tem priložnost za začetek reševanja težav v zdravstvu: “Namreč tudi ko bo stavke konec, bo še vedno premalo zdravnikov, še vedno bo ostal višek ur in treba bi bilo resno razmisliti o drugačni organizaciji in tukaj neke možnosti zagotovo obstajajo.” Zdravniška stavka, ki traja že rekordno dolgo, vstopa v deveti teden, pričakujejo se nadaljnja pogajanja in odločitev o mediaciji.
[Vir: 24ur]; Portal24; Foto: Freepik
