Dober glas se daleč sliši, o Janezu Janši pišejo tudi v Španiji

Pravijo, da se slab glas sliši v deveto vas, dober pa vsaj trikrat dlje. In, ker se dober glas sliši daleč se je tokrat slišal prav do Španije, kjer so 15. 1. 2023 na La linterna Azul povzeli prispevek z naslovom: “Janez Janša: Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in aroganca vladajočih”, ki ga je za Demokracijo pripravila Vida Kocjan. Za Špance ga je pripravil Alvaro Peñas.

“Vabim vsakega izmed vas, da stori po svojih močeh, da se nam povrne zdrava pamet,” so bile besede predsednika SDS Janeza Janše v nagovoru državljanom ob koncu leta 2022.

“Čim prej se to zgodi, bolje bo za vse nas«. Stvari so postavljene na glavo, stvari so šle predaleč, je dodal Janša in spomnil, da je potreben širši razmislek, resna ocena posledic skrajnega populizma in splošen premik k zdravi pameti.

Invito a cada uno de ustedes a hacer lo que pueda para ayudarnos a recuperar la cordura», fueron las palabras del presidente del SDS, Janez Janša, en su discurso a los ciudadanos a finales de 2022. «Cuanto antes ocurra, mejor será para todos nosotros». Las cosas están patas arriba, las cosas han ido demasiado lejos, añadió Janša, recordando que es necesaria una reflexión más amplia, una evaluación seria de las consecuencias del populismo extremo y un movimiento general hacia la sensatez

Ob koncu leta je bila predstavljena knjiga Forum  São Paulo in kulturna vojna , ki je izhodišče za razpravo o vzrokih in posledicah ter možnostih uspešnega upora razgradnji naše civilizacije. Janez Janša je dejal, da Slovenija žal ni svetla točka na zemljevidu in je ponekod celo zelo temna.

Komunistični manifest kot podlaga za razgradnjo civilizacije

Spomnil je tudi na Komunistični manifest iz leta 1848, ki pravi, da je pogoj za vzpostavitev brezrazredne družbe enakosti razgradnja ključnih temeljev zahodne civilizacije. Ti temelji so družina, narod, zasebna lastnina, vera in zasebno šolstvo. To idejo so najprej uresničevali z nasiljem ali, kot so temu rekli, z revolucionarnim terorjem.

Janša escribió un texto para el libro Forum São Paulo and the Culture War, del intelectual y disidente venezolano Alejandro Peña Esclusa, titulado Post-democratic society, the rule of the unelect and barbarism. El texto trata ampliamente la situación en Eslovenia y es muy util para entender los resultados electorales en 2022.

Delujejo po načelu: Najprej diskreditacija, nato likvidacija

Janša opozarja, da v Sloveniji dobro poznamo to marksistično metodo in njene posledice. Spomnil je, da je bilo doslej na slovenskih tleh odkritih že prek 700 množičnih morišč revolucionarnega terorja, obsojen pa ni bil še niti en morilec.

“Ker v nekaterih bolj razvitih in ozaveščenih okoljih Severne in Zahodne Evrope ter Amerike ni bilo pogojev za nasilni prevzem oblasti, so si zagovorniki marksizma zamislili drugačno pot za razgradnjo temeljev civilizacije,” navaja Janša in pojasnjuje: “Preprosto povedano – gre za formulo, ki v Sloveniji zveni zelo znano: najprej diskreditacija, nato likvidacija.”

To pomeni, da je po njihovi zamisli treba najprej zavzeti institucije, ki oblikujejo vrednotni sistem človeka, ter nato prek njih z metodo kulturnega marksizma čim bolj razvrednotiti družino, narod, vero, zasebno šolstvo in deloma tudi zasebno lastnino. Ali kot je zapisal Antonio Gramsci, najprej je treba zavzeti medije, založbe, univerze in kulturne ustanove.

Pričujoča knjiga Alejandra Peñe Escluse pa izjemno natančno in razumljivo opisuje ta proces ne samo v Latinski Ameriki, ampak tudi globalno. “Zato je nepogrešljiva podlaga tudi za vsakega razmišljajočega bralca v Sloveniji, ki sicer vidi posledice razgradnje civilizacijskega reda, vendar si ne zna razložiti, kako je mogoče, da se to sploh dogaja, saj smo vendar zapustili komunistično Jugoslavijo in se tudi politično pridružili zahodnemu miselnemu svetu,” dodaja Janez Janša.

El presente libro de Alejandro Peña Esclusa describe este proceso con notable precisión y claridad, no sólo en América Latina, sino también a escala mundial. “Es, por tanto, una base indispensable para todo lector pensante de Eslovenia, que ve las consecuencias de la desintegración del orden civilizatorio, pero no se explica cómo es posible que esto ocurra, dado que hemos abandonado la Yugoslavia comunista y también nos hemos incorporado políticamente al mundo del pensamiento occidental”, añade Janez Janša.

Tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem

Danes imamo v grobem tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem, navaja Janša in pojasnjuje, da v prvo spadajo države Zahodne in Severne Evrope, Severne Amerike in Oceanije. V teh državah kulturni marksizem slabo stoletje napada temelje zahodne civilizacije, kjer nimajo izkušenj z uspelimi poskusi prevzema oblasti z revolucionarnim terorjem, zato marsikje še vedno prevladuje romantični pogled na ideje tako imenovane socialne pravičnosti in “bojevnike” zanjo.

V drugo kategorijo spadajo države Vzhodne in Srednje Evrope, ki so se po padcu berlinskega zidu ter razpadu Sovjetske zveze in SFRJ osvobodile jarma komunistične diktature ter bolj ali manj uspešno prešle v demokratično družbo. V njih je pritisk kulturnega marksizma močnejši tam, kjer je bila tranzicija nepopolna ali nedokončana.

En la segunda categoría se encuentran los países de Europa Central y Oriental que, tras la caída del Muro de Berlín y el colapso de la Unión Soviética y Yugoslavia, se liberaron del yugo de la dictadura comunista y realizaron con más o menos éxito la transición a sociedades democráticas. En estos países, la presión del marxismo cultural es más fuerte allí donde la transición ha sido incompleta o inacabada.

V tretjo kategorijo pa spadajo države Latinske Amerike, kjer so si komunistični avtokrati z metodami kulturnega marksizma, z denarjem mamilarskih kartelov, ruskih in kitajskih sponzorjev ter s pomočjo Foruma iz São Paula pridobili oblast na formalno demokratičnih volitvah.

Pridobili so oblast, ki so jo potem marsikje – najbolj drastičen je primer Venezuele – uporabili za hitro razgradnjo demokratičnih institucij in vzpostavitev avtokratske oblasti, in to ne glede na strašno ceno, ki jo plačuje osiromašeno prebivalstvo tega novega socialističnega raja… več na Demokracija.

Foto:

Ne spreglejte…

Požareport: Sodni epilog generalmajorke Alenke Ermenc: Na dan predsedniške prisege Nataše Pirc Musar izgubila proti Bojanu Požarju

Požareport: Alenka Ermec je na danes zaposlena kot svetovalka načelnika Generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša, delovno mesto pa ima znotraj vojašnice v ljubljanskem Šentvidu.

Dokončno, pravnomočno, bodo pa stroški sodnega postopka tokrat v glavnem bremenili proračun … več tukaj.

By A.K.

One thought on “Dober glas seže daleč, o Janši tudi v Španiji”
  1. […] Pravijo, da se slab glas sliši v deveto vas, dober pa vsaj trikrat dlje. In, ker se dober glas sliši daleč se je tokrat slišal prav do Španije, kjer so 15. 1. 2023 na La linterna Azul povzeli prispevek z naslovom: “Janez Janša: Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in aroganca vladajočih”, ki ga je za Demokracijo pripravila Vida Kocjan. Za Špance ga je pripravil Alvaro Peñas… več tukaj. […]

Komentar: