Dogovor o prekinitvi ognja: Kako blizu sta Izrael in Hamas?
Izrael in Hamas sta znova bližje dogovoru o prekinitvi ognja, ki bi lahko končal 14-mesečno vojno v Gazi. Sporazum bi omogočil vrnitev več deset talcev v njihove domovine, hkrati pa olajšal humanitarno krizo na območju, navaja AP. Kljub optimizmu na obeh straneh pa ostajajo odprta vprašanja, zaradi katerih se pogovori še vedno ne premaknejo z mrtve točke. Pogovori o prekinitvi ognja so se že večkrat začeli in nato propadli zaradi medsebojnih nesoglasij.
Dogovor, ki ga oblikujejo pod pokroviteljstvom Egipta, ZDA in Katarja, naj bi bil izveden v več fazah. Vključeval bi prekinitev spopadov, izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike in povečanje humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. Končna faza sporazuma bi obsegala izpustitev vseh preostalih talcev, pogajanja o trajni rešitvi konflikta in obnovo vojnega območja. Kljub napredku pa se pogajanja zapletajo pri določenih ključnih vprašanjih.
Kompleksnosti pri izmenjavi talcev in zapornikov
Med napadom 7. oktobra 2023 je Hamas zajel približno 250 ljudi in jih odpeljal v Gazo. Novembra 2023 so bila v okviru predhodnega dogovora izpuščena več kot 100 talcev, medtem ko Izrael ocenjuje, da jih je v ujetništvu še vedno okoli 100. Med talci so tudi ženske, starejši in ljudje z resnimi zdravstvenimi težavami. Izrael trdi, da je del ugrabljenih že umrl bodisi med napadi bodisi zaradi razmer v ujetništvu.
Po poročilih izraelskih medijev so trenutno glavni predmet pogajanj pogoji za prvo fazo izpustitve. Hamas in Izrael se pogajata o seznamih talcev, ki bi bili izpuščeni, in številu oseb v vsaki skupini. Izrael vztraja pri tem, da so prednostno izpuščene najbolj ranljive skupine, medtem ko Hamas zahteva, da se hkrati izpustijo palestinski zaporniki, vključno z nekaterimi, ki so bili obsojeni zaradi težkih napadov.
Notranja politična trenja v Izraelu dodatno otežujejo pogajanja. Premier Benjamin Netanjahu se sooča z naraščajočim pritiskom družin talcev, ki zahtevajo takojšnjo izpustitev vseh ujetnikov. Te družine se bojijo, da bi delni dogovor lahko ogrozil življenja tistih, ki ne bi bili vključeni v prvo fazo. Na drugi strani pa so člani Netanjahujeve koalicije, ki nasprotujejo obsežnim izpustitvam palestinskih zapornikov in opozarjajo na pretekle primere, ko so bili izpuščeni posamezniki, ki so kasneje postali voditelji Hamasovih napadov.
Humanitarna kriza v Gazi in vračanje razseljenih
Vojna je močno prizadela prebivalce Gaze. Po ocenah Združenih narodov je bilo zaradi spopadov razseljenih približno 90 odstotkov od 2,3 milijona prebivalcev. Severni del območja, ki je utrpel največjo škodo, je skoraj povsem izpraznjen. Izrael je v okviru pogajanj izrazil pripravljenost, da med premirjem omogoči delno vračanje prebivalcev. Vendar so obseg umika izraelskih vojakov in pogoji za vračanje še vedno predmet razprave.
Egiptovski in Hamasovi uradniki poročajo, da naj bi se prva faza dogovora osredotočala na vračanje ljudi v severni del Gaze. Izraelska stran pa vztraja, da se prebivalci ne bi smeli vračati na območja tik ob meji z Izraelom, kjer so izraelske sile še vedno dejavne. Po mnenju kritikov izraelske politike naj bi bil cilj teh omejitev dolgoročna sprememba demografskih razmer na severu Gaze, kar nekateri označujejo za obliko etničnega čiščenja.
Dogovori potekajo ob močni podpori mednarodne skupnosti, predvsem ZDA, Egipta in Katarja. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v intervjuju izrazil upanje, da bo dogovor dosežen še pred koncem mandata predsednika Joeja Bidna januarja 2025. Blinken je poudaril, da ZDA podpirajo tako izpustitev talcev kot premirje, ki bi omogočilo nemoteno dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.
Egipt, ki igra ključno vlogo pri pogajanjih, si prizadeva za trajnejšo rešitev konflikta, ki bi zmanjšala napetosti v regiji. Katar je medtem zagotovil pomembno finančno in logistično podporo, kar je pomagalo ohranjati tok humanitarne pomoči v Gazo kljub intenzivnim spopadom.
Portal24; Foto:
