Julija so zaposleni, delodajalci, upokojenci, samozaposleni in kmetje prvič plačali nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Na plačilnih listah pa so številni zaposleni hitro ugotovili, da zneski presegajo obljubljeni en odstotek bruto plače. V izračun ne vstopa le osnovna plača, temveč tudi dodatki, podobno kot pri obračunu zdravstvenega prispevka.
Če ima zaposleni bruto plačo 2.500 evrov, bi moral po obljubah vlade prispevati 25 evrov. V praksi pa zaradi dodatkov prispevek lahko znaša okoli 30 evrov, poroča 24ur Takšna razlika je marsikoga presenetila, saj zakon omenja prispevek od plače, ne pa tudi od vseh dohodkov iz delovnega razmerja.
Zakon določa, da zaposleni in delodajalci prispevajo po en odstotek bruto plače, upokojenci odstotek neto pokojnine, samozaposleni in kmetje pa dva odstotka od osnove. Upokojenci so prispevek občutili že pri julijskih pokojninah, zaposleni pa ob prejemu plačilnih list. 24ur opozarja, da je šele tedaj postalo jasno, da je dejanska obremenitev višja od obljubljene.
Največ vprašanj pa se pojavlja glede preglednosti zbiranja sredstev. Na vprašanje, koliko denarja je bilo do zdaj zbranega, na Ministrstvu za solidarno prihodnost odgovarjajo, da je za blagajno pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tam pa so novinarjem 24ur dejali, da s temi podatki ne razpolagajo in jih napotili nazaj na ministrstvo. Tako uradnega podatka o tem, koliko denarja je bilo dejansko že zbranega, ni.
Po ocenah ministrstva se bo letos, v drugi polovici leta, iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo v proračun steklo okoli 260 milijonov evrov, kar pomeni povprečno približno 43 milijonov evrov mesečno. Če bi bil prispevek uveden čez celo leto, bi to zneslo okoli 520 milijonov evrov. V prihodnjem letu naj bi se zbralo že približno 650 milijonov evrov oziroma okoli 54 milijonov evrov na mesec. Čeprav se po ocenah mesečno v blagajno torej steka več kot 40 milijonov evrov, trenutno ni jasno, kje so ta sredstva zbrana in kdo ima nad njimi dejanski pregled
Na ministrstvu poudarjajo, da bodo koristi prispevka opazne že decembra, ko bodo stanovalci v domovih za starejše plačevali le stroške nastanitve in prehrane, ne pa tudi socialnovarstvenih storitev, navaja 24ur. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kdaj bo sistem dolgotrajne oskrbe v celoti zaživel in ali bo upravičil visoka sredstva, ki jih državljani že vplačujejo.
Foto: Freepik
