Društvo Nova smer je po izreku sodbe v primeru smrti Aleša Šutarja ostro kritiziralo slovenski pravosodni sistem ter pozvalo k zaostritvi kazenske zakonodaje za nasilna kazniva dejanja. Predsednica društva Zala Klopčič je na novinarski konferenci opozorila, da je bila izrečena kazen storilcu po njihovem mnenju prenizka in da primer odpira širše vprašanje zaupanja ljudi v pravno državo.
V ospredju nastopa je bil predvsem očitek, da kazenski sistem pri najhujših nasilnih dejanjih pošilja napačno sporočilo tako žrtvam kot širši javnosti.
“Da je življenje človeka vredno manj kot deset let zapora? Da lahko nekdo vzame življenje, uniči družino, povzroči nepopravljivo bolečino, potem pa dobi kazen, ki jo marsikdo dobi za gospodarski kriminal ali večje finančne goljufije?” so poudarili na konferenci.
Kritike na račun tožilstva in sodnega sistema
Posebej kritični so bili do vloge državnega tožilstva. Opozorili so, da naj bi tožilka že sama izpostavljala olajševalne okoliščine za storilca, kar naj bi vplivalo na višino predlagane kazni.
“Sodnica ne more dati višje kazni, kot jo je predlagala tožilka – po navadi da še nižjo, saj ima nekaj manevrskega prostora, kar se je pa tudi zgodilo,” je bilo slišati na konferenci. Ob tem so dodali, da po njihovem mnenju to ni osamljen primer, temveč širši problem slovenskega pravosodja.
Govorniki so poudarili, da primer Aleša Šutarja po njihovem mnenju presega posamezen sodni postopek in odpira vprašanje zaupanja ljudi v pravno državo.
“Govorimo o državljanih, ki izgubljajo zaupanje v pravno državo,” so dejali in opozorili, da imajo številne družine žrtev občutek, da je pravica v Sloveniji “premehka in preveč oddaljena od ljudi”.
Opozorili tudi na primere iz tujine
Na konferenci so izpostavili tudi primerjave s tujino. Po njihovih navedbah naj bi bile kazni za najhujša nasilna dejanja v številnih drugih državah bistveno strožje.
“V Združenih državah Amerike so za hujša kazniva dejanja pogosto izrečene desetletne kazni, v mnogih zveznih državah, če je dejanje res hudo, tudi dosmrtni zapor brez možnosti pogojnega izpusta,” so navedli. Omenili so tudi Poljsko, kjer so v zadnjih letih zaostrili kazensko zakonodajo, ter Avstrijo in Nemčijo, kjer naj bi bile kazni za huda nasilna dejanja praviloma strožje in doslednejše.
Po njihovem mnenju mora država jasno pokazati, da je “življenje človeka največja vrednota”, sicer pravosodni sistem izgublja moralno avtoriteto.
Spomnili tudi na primer iz Maribora
V podporo svojim argumentom so izpostavili tudi primer iz leta 2012, ko je bil prebivalec Maribora obsojen na 17 let zapora zaradi prekoračenega silobrana, potem ko je med obrambo sina ustrelil enega izmed napadalcev, ki so ponoči vdrli na njegovo posest.
“V primeru Aleša Šutarja, ki je ravno tako branil svojega sina in medtem podlegel poškodbam napadalca, je napadalec dobil samo šest let in devet mesecev zaporne kazni,” so opozorili.
Zahteve po spremembi kazenske zakonodaje
Na konferenci so javno pozvali k spremembam kazenske zakonodaje. Med zahtevami so navedli strožje minimalne kazni za umore in huda nasilna kazniva dejanja, manj možnosti za občutno znižanje kazni pri najtežjih zločinih ter strožjo obravnavo povratnikov. Zahtevajo tudi odprtje širše javne razprave o stanju slovenskega pravosodnega sistema.
Ob tem so poudarili tudi pomen preventivnega učinka strožjih kazni.
“Če imamo strožje kazni že od štarta, bo naslednjič oseba dvakrat premislila preden bo zamahnila z roko ali preden bo gledala na telefon med vožnjo ali preden se bo pijana usedla za volan – kajti vse se lahko konča enako,” so poudarili.
Zaključili so z opozorilom, da družine žrtev po izrečenih sodbah pogosto doživijo “novo bolečino in nov šok”.
“Pravica ne sme biti samo formalnost. Pravica mora ljudem dati občutek, da življenje nekaj pomeni,” so dejali ter dodali, da bi lahko prav primer Aleša Šutarja postal povod za širšo razpravo o spremembah kazenskega sistema v Sloveniji.
