Državni proračun je leto 2025 sklenil z 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, kar je manj od sprva načrtovanih 1,86 milijarde evrov. Skupni prihodki so dosegli 15,1 milijarde evrov, odhodki pa 16,8 milijarde evrov. Na Ministrstvu za finance poudarjajo, da so bili tako prihodki kot odhodki zelo blizu načrtovanih vrednosti, kar po njihovih navedbah potrjuje realno in prilagodljivo proračunsko načrtovanje.
„Odhodki so bili za 9,5 odstotka višji kot predlani in so dosegli 98,6 odstotka v sprejetem proračunu načrtovanih odhodkov, prihodki pa so bili višji za 3,7 odstotka in so dosegli 99,4 odstotka načrtovanih,“ so navedli na Ministrstvu za finance. „Proračun smo tako uspešno načrtovali, dejstvo pa je, da je izvajanje proračuna dinamično,“ so dodali na ministrstvu. „Zato ga je treba sproti prilagajati aktualnim razmeram,“ so še poudarili na Ministrstvu za finance.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država lani namenila 2 milijardi evrov, kar je 0,8 odstotka več kot leto prej. Po podatkih ministrstva so se povečali izdatki za družinske prejemke, starševska nadomestila, socialne transferje in osebno asistenco, medtem ko izrednih izplačil zaradi naravnih nesreč ni bilo.
„V sklade socialnega zavarovanja smo lani prispevali 2,1 milijarde evrov, kar je 12,4 odstotka več kot predlani,“ so pojasnili na Ministrstvu za finance. „Največji del transferjev, 1,5 milijarde evrov, je bil namenjen pokojninski blagajni,“ so navedli na ministrstvu. „Povečanje je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin ter izplačil letnega in zimskega dodatka,“ so dodali na Ministrstvu za finance.
Investicije in nižje subvencije
Odhodki za investicije so dosegli 1,7 milijarde evrov oziroma 14,3 odstotka več kot leto prej. Sredstva so bila namenjena modernizaciji Slovenske vojske, prometni in okoljski infrastrukturi, visokošolskim in športnim projektom ter javnim zdravstvenim zavodom, med drugim UKC Ljubljana in UKC Maribor.
Subvencije so se medtem znižale na 448 milijonov evrov, kar je 27,5 odstotka manj kot predlani. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil padec posledica manjšega obsega izrednih ukrepov.
„Predlani smo več sredstev namenili za blaženje draginje in odpravo posledic poplav v gospodarstvu,“ so pojasnili na Ministrstvu za finance. „Lani pa so subvencije predvsem zajemale neposredna plačila v kmetijstvu in nadomestila dobaviteljem električne energije,“ so dodali na ministrstvu.
Stroški dela in javne službe
Za stroške dela v javnem sektorju je bilo namenjenih 4,9 milijarde evrov, kar predstavlja 14-odstotno rast. Po navedbah ministrstva je to povezano z izvajanjem plačne reforme, odpravo plačnih nesorazmerij in izplačilom zimskega regresa.
„Vsaka plačna reforma na začetku zahteva nekoliko več sredstev,“ so poudarili na Ministrstvu za finance. „Njeni pozitivni učinki pa se pokažejo na srednji rok,“ so dodali na ministrstvu. „Zimski regres razumemo kot stimulacijo dela v javnem sektorju,“ so še navedli na Ministrstvu za finance.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb so se zvišala za 80,3 odstotka in so dosegla 585 milijonov evrov, med drugim tudi zaradi nadomestila Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe.
Davčni prihodki in sredstva EU
Davčni prihodki so dosegli 12,5 milijarde evrov, kar je 3,2 odstotka več kot leto prej. Največ, 5,6 milijarde evrov, je prispeval davek na dodano vrednost, sledila je dohodnina z 2,2 milijarde evrov. Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so se znižali za 10,1 odstotka na 1,7 milijarde evrov.
„Upad prihodkov iz davka od dohodkov pravnih oseb je posledica nižjega poračuna za leto 2024,“ so pojasnili na Ministrstvu za finance. „Prihodki od trošarin so znašali 1,6 milijarde evrov, kar je 2,2 odstotka manj kot predlani,“ so dodali na ministrstvu.
Iz proračuna Evropske unije je Slovenija prejela 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 20,1-odstotno rast glede na leto prej in 89 odstotkov načrtovanih prihodkov iz evropskih virov.
