Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih desetih mesecih letošnjega leta znaša 915 milijonov evrov. To je skoraj polovica primanjkljaja, ki ga ministrstvo za finance predvideva za celotno leto. „Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe,“ so navedli na Fiskalnem svetu.
Na Fiskalnem svetu so pojasnili, da k rasti porabe največ prispevajo višji stroški dela zaradi spremembe plačnega sistema v javnem sektorju. Ob tem je rast prihodkov precej nižja kot lani, kar pripisujejo umiritvi gospodarske aktivnosti in upadu evropskih sredstev. „Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna,“ so dodali.
Predviden zimski regres, ki ga vlada še napoveduje, bi po oceni Fiskalnega sveta dodatno poslabšal javne finance. „Ker bo šlo za trajen pritisk na javne finance, bi njegova dejanska uvedba srednjeročno povečala primanjkljaj sektorja država za okoli 0,3 odstotne točke BDP,“ so poudarili. Po njihovih besedah bi se s tem primanjkljaj približal 3 odstotkom BDP, kar bi izničilo manevrski prostor za morebitne prihodnje šoke.
Državni proračun je imel od januarja do oktobra 915 milijonov evrov primanjkljaja brez interventnih ukrepov, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 107 milijonov evrov. Po oceni ministrstva za finance naj bi se primanjkljaj do konca leta povečal na približno 1,83 milijarde evrov, kar je skoraj devetkrat več kot lani.
„Dosedanja realizacija zaostaja tako pri prihodkih kot odhodkih,“ so pojasnili na Fiskalnem svetu. Med glavnimi razlogi za nižje prihodke so navedli počasnejše črpanje evropskih sredstev ter nižjo gospodarsko rast. Prihodki brez interventnih ukrepov so se v prvih desetih mesecih povečali le za 1,4 odstotka, medtem ko so lani zrasli za 6,2 odstotka.
Največji upad je bil pri davku na dohodek pravnih oseb. „Medletni upad je predvsem posledica visoke osnove, saj je bil lani poračun med najvišjimi, odkar so razpoložljivi podatki,“ so pojasnili. Dodali so, da je rast prihodkov od dohodnine zadržala tudi nižja rast plač in uskladitev dohodninskih razredov z inflacijo.
Rast stroškov dela in porabe v javnih službah
Odhodki brez interventnih ukrepov so se v prvih desetih mesecih povečali za 8,5 odstotka. Po podatkih Fiskalnega sveta so „k rasti največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za okoli desetino zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema“.
Pričakuje se, da se bo rast še okrepila z novembrskim izplačilom, ko bo vključen tudi zimski dodatek v višini okoli 125 milijonov evrov. „Glede na dosedanjo realizacijo bi rast stroškov dela v zadnjih dveh mesecih znašala okoli 30 odstotkov,“ so dodali.
K povečanju odhodkov so prispevali tudi transferji za izvajanje javne službe v linijskem prometu, nadomestilo za Termoelektrarno Šoštanj ter višji izdatki za blago in storitve, zlasti za vzdrževanje železniške infrastrukture, kjer so se odhodki podvojili.
Investicije in evropska sredstva zaostajajo
Investicije brez interventnih ukrepov so bile v prvih desetih mesecih medletno višje za 10 odstotkov. Največji delež predstavljajo obrambni projekti, ki zajemajo četrtino vseh investicij, medtem ko so se naložbe v cestno infrastrukturo zmanjšale. „Za uresničitev ocene realizacije bi morale biti investicije v zadnjih dveh mesecih leta medletno višje za skoraj 90 odstotkov,“ so opozorili na Fiskalnem svetu.
Tudi črpanje evropskih sredstev ostaja pod pričakovanji. „Prihodki od evropskih sredstev so bili medletno za okoli tretjino nižji zaradi počasnega črpanja kohezijskih sredstev iz finančne perspektive 2021–2027 ter manj prejetih sredstev NOO,“ so navedli. Kljub temu pričakujejo izboljšanje, saj je Evropska komisija oktobra odobrila izplačilo četrtega zahtevka za sredstva NOO v višini 400 milijonov evrov.
Sklad za obnovo in omejen manevrski prostor države
V Sklad za obnovo se je v prvih desetih mesecih steklo 370 milijonov evrov, izplačanih pa je bilo 182 milijonov evrov. Največ za nadomestitveno gradnjo, lokalno in cestno infrastrukturo ter sanacijo vodne infrastrukture.
Kljub namenskemu financiranju obnove se skupna proračunska slika slabša. „Zaradi občutno podcenjenega učinka plačne reforme se bo primanjkljaj povečal že brez uvedbe zimskega regresa,“ so opozorili na Fiskalnem svetu.
Vlada se sooča z vse manjšim manevrskim prostorom za morebitne gospodarske šoke, ob tem pa napoveduje dodatne izdatke. V luči rastoče tekoče porabe in negotovih prihodkov se vse bolj zastavlja vprašanje, ali bo proračunska politika znala uravnotežiti med željami in zmožnostmi – predvsem ob vtisu, da si država tudi v času rekordnih primanjkljajev še vedno privošči preveč.
Foto: Freepik
