Države EU bi obrambna sredstva uporabljala za kritična zdravila
Skupina enajstih ministrov za zdravje iz držav Evropske unije je v uvodniku, objavljenem na portalu Euronews, pozvala k razširitvi novih obrambnih skladov EU na področje kritičnih zdravil. Predlog, ki ga podpirajo ministri iz Belgije, Češke, Cipra, Estonije, Nemčije, Grčije, Latvije, Litve, Portugalske, Slovenije in Španije, naj bi bil uradno predstavljen ta teden. Namen je vključiti zakon o kritičnih zdravilih v širša prizadevanja EU za strateško avtonomijo in varnost, pri čemer bi financiranje delno potekalo prek obrambnih sredstev. Pobuda odraža prepričanje, da je zagotavljanje zdravil ključno za evropsko varnost, saj brez njih obrambne zmogljivosti unije ostajajo ranljive.
Ministri so v uvodniku poudarili, da bi moral zakon o kritičnih zdravilih postati robusten instrument, podprt z evropskimi obrambnimi finančnimi mehanizmi. Predlagana poteza je del širšega načrta Rearm Europe, ki ga je Evropska komisija potrdila na izrednem vrhu EU prejšnji teden. Načrt predvideva zbrati 800 milijard evrov v naslednjih štirih letih, pri čemer bi dodatnih 150 milijard evrov zagotovil nov obrambni instrument EU prek izdaje obveznic in posojil na kapitalskih trgih.
Zdravila kot vprašanje evropske varnosti
Ministri trdijo, da je predlog v skladu s pristopom ZDA, kjer zakon o obrambni proizvodnji farmacevtske dobavne verige obravnava kot vprašanje nacionalne varnosti. Evropa je nekoč veljala za vodilno v farmacevtski industriji, danes pa kar 60–80 odstotkov zdravil prihaja iz Azije. Odvisnost ustvarja ranljivosti, zlasti v kriznih časih, ko bi motnje v dobavnih verigah lahko ogrozile zdravje prebivalcev. “Če bi bila dobava antibiotikov prekinjena med konfliktom, bi rutinske operacije postale tvegane, običajne okužbe pa potencialno smrtonosne,” so opozorili ministri. Takšna odvisnost bi lahko postala strateška šibkost, ki bi jo tuji akterji izkoristili.
Predlog zakona o kritičnih zdravilih, ki ga bo Evropska komisija predstavila v torek, cilja na reševanje pomanjkanja osnovnih zdravil, kot so antibiotiki, inzulin in zdravila proti bolečinam. Osredotoča se na zdravila, ki jih je težko dobiti ali so odvisna od omejenega števila proizvajalcev. Hitri zakonodajni postopek je sprožil pomisleke glede pomanjkanja temeljite ocene učinka, a ministri vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje tveganj.
Finančni vidik in obrambna poraba
Pobuda prinaša tudi finančne posledice za zdravstvene proračune v EU. Program EU4Health, vzpostavljen po pandemiji COVID-19 z začetnim vložkom 5,3 milijarde evrov, je že doživel reze, saj je bila milijarda evrov prerazporejena za pomoč Ukrajini. Prihodnji sedemletni proračun EU nakazuje možnost združitve ali celo ukinitve zdravstvenega sklada, kar povečuje negotovost. Predlagani mehanizem bi sprostil proračunska pravila EU, vključno s Paktom stabilnosti in rasti, kar bi državam omogočilo večjo porabo za obrambo in potencialno za zdravila brez kazni. Poraba do 1,5 odstotka BDP bi lahko bila izvzeta iz omejitev za štiri leta.
Ministri vidijo to kot priložnost za krepitev nacionalnih zdravstvenih izdatkov, saj bi obrambni skladi lahko vključevali tudi sredstva za kritična zdravila. Vendar ostaja vprašanje, ali bodo Evropska komisija in poslanci podprli takšen pristop v zakonodajnih razpravah. Ministri poudarjajo, da Evropa ne sme več obravnavati varnosti zdravil kot drugotnega vprašanja. “Karkoli manj bi bila huda napaka, ki bi našo odvisnost od zdravil spremenila v Ahilovo peto,” so še zapisali ministri.
