Države članice Evropske unije grozijo s pravnimi ukrepi zaradi sporazuma, ki bi Evropskemu parlamentu razširil vpliv v zakonodajnem in mednarodnem odločanju. Iz osnutka pisma, ki naj bi ga Svet EU potrdil v kratkem, izhaja, da vlade menijo, da je bil z dogovorom med Evropsko komisijo in Parlamentom porušen občutljivo institucionalno ravnotežje, določeno v ustanovnih pogodbah Unije.
Sporni dogovor, dosežen lani med Komisijo in Parlamentom, zakonodajalcu EU daje večjo vlogo v različnih fazah odločanja, vključno z zakonodajnimi pobudami in mednarodnimi pogajanji. Svet EU, ki zastopa države članice, temu nasprotuje in opozarja, da takšna ureditev presega pristojnosti Parlamenta.
V pismu je zapisano, da je „Svet že večkrat izrazil svoje močne zadržke“ glede sporazuma in njegove „skladnosti z načeli, določenimi v pogodbah“. Posebej problematična se državam zdi zaveza Komisije, da bo Svet in Parlament obravnavala enakovredno, saj po mnenju vlad to „ne drži“ in je v nasprotju z določbami pogodb, ki Svetu priznavajo večjo težo.
Mednarodni sporazumi in primer Mercosur
Ena od osrednjih točk spora je večji vpliv poslancev Evropskega parlamenta na mednarodne sporazume. Države članice opozarjajo, da Parlament po pogodbah nima pravice sodelovati v fazi pogajanj, temveč zgolj pravico do obveščenosti.
Napetosti so se okrepile tudi zaradi trgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga je Parlament blokiral, čeprav so se vlade o njem pogajale skoraj 25 let. V pismu države opozarjajo, da takšni posegi ogrožajo pristojnosti Sveta na področju zunanje trgovine.
Če sporni deli dogovora ne bodo spremenjeni, si Svet „pridržuje pravico, da sprejme vse ustrezne ukrepe za obrambo svojih prerogativ, vključno s predložitvijo primera Sodišču Evropske unije“, navaja dokument, v katerega je imel vpogled Politico.
Priprave na morebitni pravni spor
Sporazum med Komisijo in Parlamentom sta septembra po 9 mesecih zahtevnih pogajanj podpisali predsednica Parlamenta Roberta Metsola in predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Besedilo naj bi bilo ratificirano na plenarnem zasedanju Parlamenta med 9. in 12. marcem, nato pa ga mora potrditi še Komisija.
Glavni pogajalec Parlamenta Sven Simon, predsednik odbora za ustavne zadeve, zavrača očitke o prevzemu oblasti. Dejal je, da je „prepričan v oceno pristojnosti in institucionalnega ravnovesja“ ter da ne vidi razloga za zaskrbljenost glede morebitnega postopka pred sodiščem.
Ob tem je opozoril, da je „obžalovanja vredno“, da so države članice vse bolj osredotočene na institucionalno obrambo in proceduralna vprašanja, namesto na skupno odgovornost za učinkovito delovanje Unije.
Jedro spora: vloga Komisije in ravnovesje moči
Države članice nasprotujejo tudi določbam, ki bi Komisijo zavezale, da pred začasno uporabo trgovinskih sporazumov pridobi soglasje Parlamenta. Po pogodbah ima to pristojnost izključno Svet. Prav tako problematizirajo obljubo Komisije, da bo podrobno utemeljevala uporabo 122. člena Pogodbe, ki v nujnih primerih omogoča obid Parlamenta.
Po mnenju držav takšne zaveze tveganje preusmerjajo Komisijo iz vloge nevtralnega posrednika in Parlamentu dajejo „ugodnejši položaj“ v primerjavi s Svetom, kar bi lahko trajno spremenilo institucionalno ravnovesje Evropske unije.
Simon te očitke zavrača in poudarja, da novi sporazum ne pomeni rivalstva med institucijami, temveč „krepitev demokratične odgovornosti, preglednosti in sposobnosti Unije, da deluje v interesu državljanov“.
