Državna proslava pred dnevom upora proti okupatorju: Pogum, kultura in minuta molka za papeža Frančiška
V Tržiču je v petek zvečer potekala osrednja državna proslava pred dnevom upora proti okupatorju, ki ga kot državni praznik obeležujemo 27. aprila. Proslava, ki je po navedbah MMC RTV SLO potekala pod taktirko režiserja Tomaža Letnarja, je izpostavila pomen odločitve za upor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno ter vlogo kulture pri ohranjanju narodne identitete.
Slavnostna govornica, predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je v nagovoru poudarila pogum in odločnost Slovencev, ki so se uprli okupatorjem, ter se dotaknila aktualnih vprašanj o pomenu kulture. Ob koncu je proslava vključila tudi minuto molka v spomin na pokojnega papeža Frančiška.
Odločitev za upor: “Največja odločitev tistega časa”
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru, kot poroča MMC RTV SLO, izpostavila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju v času druge svetovne vojne prelomna in izjemno zahtevna. “Vsi štirje okupatorji so na zasedenem ozemlju izvajali hude raznarodovalne ukrepe, da bi čim prej potujčili slovensko prebivalstvo. Zato je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tistega časa,” je dejala. Poudarila je, da je upor zahteval oborožen boj proti močnejšim silam fašizma in nacizma, kar je bilo dejanje velikega junaštva.
V govoru je citirala književnika Josipa Vidmarja, čigar vila v Rožni dolini v Ljubljani je 26. aprila 1941 gostila ustanovitev takratne protiimperialistične fronte. “Priznati moram, da me je misel o takojšnjem oboroženem odporu presenetila in tudi prestrašila. Pričakoval sem predlog za organiziran in smotrno voden pasivni odpor, za tih, toda viden protest zoper okupatorja, toda oborožen odpor … Kako in s čim?” je zapisal Vidmar. Klakočar Zupančičeva je dodala njegove besede: “Ali smemo prevzeti odgovornost za vse žrtve in vse, kar bo temu sledilo? Bilo mi je tesno pri duši, toda ali sploh obstaja drugačna častna pot? Ali tih pasiven odpor ne bi našel svojega konca v malodušni in poniglavi podložnosti?” Po njenih besedah odločitev za osvobodilni boj “ni bila lahka niti preprosta”, a je združila različne politične frakcije v skupnem cilju.
Kultura kot temelj narodne identitete
Pomemben del govora je bil posvečen vlogi kulture, ki je po besedah predsednice DZ-ja, kot navaja MMC RTV SLO, “vedno najpomembnejši temelj narodne identitete”. Kulturniki so s svojo željo po izražanju identitete in krepitvi narodne zavesti tlakovali pot v svobodno Slovenijo, tako v času boja proti okupatorjem kot ob osamosvojitvi v devetdesetih letih. Klakočar Zupančičeva je obsodila tiste, ki zmanjšujejo pomen kulture in umetnosti, ter izpostavila prihajajoči referendum o dodatkih k pokojninam za posebne umetniške dosežke, ki ga je označila za sramotnega. “Zato so obsodbe vredna dejanja nekaterih, ki zmanjšujejo pomen kulture in umetnosti, ki si kljub svoji očitni nerazgledanosti drznejo ocenjevati vrednost umetniških del in kulturnih stvaritev ter hujskajo ljudi proti več kot vrhunskim ustvarjalcem, ki s svojimi deli gradijo našo preteklost, sedanjost in prihodnost,” je poudarila.
Dodala je: “Ker naroda ni, če nima svoje kulture. Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin, veni izgubljen v času in prostoru. Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna.” Ob tem je, kot poroča MMC RTV SLO, spomnila na sočutje Slovencev do človeka tudi v času vojne, a opozorila, da po vojni ni bilo vse pravično. “A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev,” je dejala.
Minuta molka in umetniški program
Proslava se je zaključila z minuto molka v spomin na pokojnega papeža Frančiška, kar je po navedbah MMC RTV SLO dodalo svečan ton dogodku. Klakočar Zupančičeva je pred tem prebrala pesem Ane Gale, učiteljice in pesnice, ki so jo leta 1944 ubili domobranci. Umetniški program je vključeval dramske igralce, kot so Milena Zupančič, Nina Rakovec, Klemen Janežič in Luka Bokšan, ter glasbenike, med drugim Moniko Avsenik Langus, Ernestino Jošt, Mašo Bogataj, policijski orkester in APZ France Prešeren Kranj. Okvir prireditve je bila zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ki je izpostavila upor domačinov, temelječ na spoštovanju človeškega dostojanstva.
Proslave so se udeležili visoki predstavniki države, med drugim predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predstavniki ministrstev, Slovenske vojske in nekdanji predsednik Milan Kučan. Prisotni so bili tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije, poroča MMC RTV SLO. Dan upora proti okupatorju spominja na 26. april 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena protiimperialistična fronta, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto. Slovensko ozemlje so po napadu sil osi aprila 1941 razdelili med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in hrvaško Neodvisno državo Hrvaško, kar je spodbudilo odporniško gibanje.
Portal24; Foto: Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju [Foto: Žiga Živulovič Jr./F.A.Bobo/Vlada RS Flickr]
