V petek naj bi vlada sprejela sklep o povečanju blagovnih rezerv. Zavod za blagovne rezerve bo nato objavil razpis za odkup letošnjega pridelka pšenice. Merilo za odkup bo najnižja cena. Kmetje so razočarani.

Najbolj bo oškodovan potrošnik pa menijo v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Franc Küčan predsednik Komisije za prodajo žit  je nad napovedmi o razpisu po načelu najugodnejšega ponudnika razočaran. 

“Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.” 

Franc Küčan

Pretekli teden sta odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji, napovedala premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko.  Odkup se bo izvedel prek Zavoda za blagovne rezerve. Kmetom bo država za različne namene namenila še za nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči… več tukaj.

Kmetje so glede odkupne cene v negotovosti, je opozoril Küčan. Nekateri mlinarji, zadruge in različni zbiralci so cene že določili in po njih odkupovali. Številni kmetje pa še danes ne vedo, koliko bodo za prodano pšenico dobili, je dejal.

“Kmetje želijo dobiti toliko, da lahko jeseni ponovno zasejejo to poljščino.” 

Franc Küčan
Zakon o javnem naročanju

Na Zavodu za blagovne rezerve so medtem na novinarsko vprašanje o razpisnih pogojih glede cen pojasnili, da “so zavezani vse postopke nabav izvajati skladno s področno zakonodajo, torej tudi skladno z Zakonom o javnem naročanju”. Podlaga za začetek postopkov, ki niso v okviru stalnih rednih letnih nabav in obnov, je ustrezen sklep vlade, tako da bodo razpis objavili takoj po sprejetju sklepa vlade, so dodali.

Pojasnili so še, da ima Zavod v lasti ali najemu zadostne količine skladiščnih prostorov za skladiščenje vseh načrtovani količin strateških blagovnih rezerv Republike Slovenije. V preteklem obdobju so izvedli postopke za zagotovitev dodatnih skladiščnih zmogljivosti, “zaključek teh postopkov je predviden v naslednjem kratkoročnem obdobju”.

Pametna država

Danilo Meolic predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in predsednik sveta območne enote Murska Sobota pa namero države, da bi pomagala kmetom in potrošnikom, pozdravlja. 

“Pametna država si poveča blagovne rezerve. Vendar pa bi morala biti pravila odkupa znana že pred žetvijo, ne med njo. Če bi bili pogoji znani, ki se kmetje sproti odločali, komu bodo prodali. Sklenjenih pogodb, v katerih cena ni določena, pa se je modro držati.”

Danilo Meolic

Meolic pričakuje, da se bodo težave nadaljevale. Trenutno je na ravni skupne kmetijske politike predvideno, da bi se ukinila proizvodno vezana plačila za žita. Razlika v ceni za krmno in krušno pšenico so bistveno premajhna. Krmne sorte lahko dajo tudi 10 ton ali več na hektar. Krmna pšenica ima manj beljakovin in ni primerna za moko in kruh, je pa manj zahtevna in cenejša za pridelavo. Donos na hektar krušne, kakovostnejše pšenice, je manjši, do največ osem ton, a zahteva pridelava več dela in tudi več uporabe gnojil, je po navajanju RTV Slovenija povedal Meolic

Cene v tujini

Razlika v ceni med posameznimi razredi je najmanj 20 evrov, meni Meolic. Kmetje na Madžarskem naj bi po podakih Meolica za tono krušne pšenice prejeli od 340 evrov za najnižjo kakovost, za pšenico višje kakovosti pa 410 evrov. Na pariški borzi cena pšenice znova raste, na Hrvaškem pa  je cena nekoliko nižja kot v Sloveniji.

Pri pridelku šest ton na hektar so po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stroški pridelave okoli 250 evrov na tono.

Küčan opozarja, da ta izračun ni vedno pravo vodilo, dodal je: “Vztrajamo, naj bo trg tisti, ki določa ceno.”  Na ponedeljkovem sestanku z Ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko so predlagali ceno 310 evrov za tono krmne pšenice razreda C, 330 evrov razreda B2, 350 evrov razreda B1, 370 evrov razreda A in 390 evrov razreda A premium.

Foto: Reuters

By A.K.

Komentar: