Državni proračun v alarmantnem stanju: 735 milijonov primanjkljaja
Fiskalni svet je objavil alarmantne podatke o stanju državnega proračuna za prvih osem mesecev letošnjega leta. Državni proračun je v tem obdobju beležil 8,22 milijarde evrov prihodkov in visokih 8,96 milijarde evrov odhodkov, kar je privedlo do primanjkljaja v višini 735 milijonov evrov.
Še posebej zaskrbljujoče je, da je ta primanjkljaj sledil po ukrepih, kot so dodatna zadolžitev in povečane davčne obremenitve, ki jih je vlada sprejela kot odziv na avgustovsko ujmo. Ukrepe je Fiskalni svet označil za izjemen makroekonomski in javnofinančni šok.
Odhodki za blažitev epidemije so znašali 161 milijonov evrov. Odhodki za blažitev posledic ujme pa so medtem znašali visokih 479 milijonov evrov. Če izvzamemo te izdatke, primanjkljaj še vedno znaša zaskrbljujočih 95 milijonov evrov.
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v enakem obdobju lani, saj je bil skupni primanjkljaj večji, je v svojem poročilu izpostavil Fiskalni svet.
Prihodki od davka na dodano vrednost so porasli za 3,9 odstotka. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb in iz EU-sredstev so medtem upadli za 15,7 odstotka in 11,4 odstotka. Prihodki od dohodnine so se sicer povečali za 7,4 odstotka, vendar pa je to kljub spremembam dohodninske zakonodaje, ki so delno oklestile te prihodke, pritisk na rast plač in visoka zaposlenost še vedno poganjala rast.
Pri odhodkih so izdatki za subvencije porasli za 40,3 odstotka, stroški dela pa za 11,1 odstotka. Izdatki za obresti so bili višji za 9 odstotkov, kar dodatno obremenjuje proračun.
Slabši “očiščeni” saldo
Fiskalni svet opozarja, da je “očiščeni” saldo proračuna brez interventnih ukrepov v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju poslabšal za 563 milijonov evrov, kar kaže na nerealistično proračunsko načrtovanje.
Poleg tega je fiskalni svet izrazil zaskrbljenost glede obsežnih dodatnih posojil in davčnih obremenitev, ki so bile uvedene kot odziv na ujmo. Menijo, da bi bilo smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, da bi se iskale rezerve pri načrtovanih odhodkih.
Fiskalni svet tudi poudarja, da je revizija statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda za lansko leto bistveno spremenila osnovna izhodišča za oblikovanje makroekonomskih in javnofinančnih politik, ter poziva k izboljšanju kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov.
V luči teh zaskrbljujočih podatkov bo nadaljnje gospodarsko okrevanje zahtevalo večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev.
