Državni zbor podprl deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu

V Državnem zboru so sprejeli deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu, ki so jo predlagali koalicijski poslanci. Deklaracija poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in spopadov v regiji ter izraža neomajno podporo rešitvi dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi vključevala dve suvereni, demokratični državi.

Poslanci so z 49 glasovi za in brez glasov proti podprli deklaracijo. Ker državni zbor ni dal zelene luči amandmaju opozicijske SDS o preučitvi pomoči Palestincem in prepovedi izkazovanja podpore Hamasu in Hezbolahu, se je 22 navzočih poslancev pri glasovanju vzdržalo.

Predstavnik predlagateljev Dušan Stojanovič (Svoboda) je podal zgodovinski kontekst konflikta, ki traja od ustanovitve Izraela leta 1948. Do hujše zaostritve je prišlo 7. oktobra ob raketnih napadih in vdoru pripadnikov palestinskega oboroženega gibanja Hamas iz Gaze na ozemlje Izraela, ko je bilo ubitih 1.200 ljudi, večinoma civilistov. Izrael je še isti dan odgovoril s silovitimi povračilnimi napadi na palestinsko enklavo. Slednje je nato začasno ustavil minuli teden ob sprejetju dogovora o prekinitvi ognja, ki je trenutno še v veljavi.

“Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v zgodovini konflikta,” je dejal Stojanovič. “Deklaraciji ne sme ali ne more nasprotovati nihče v tem državnem zboru.”

Izraelske sile so v napadih iz zraka in po kopnem v manj kot enem mesecu ubile skoraj 15.000 ljudi, med njimi preko 6.000 otrok, zaradi česar je Stojanovič Gazo označil za grobišče otrok. “Deklaracija je predvsem humanitarne narave, zaradi česar ji v resnici ne sme ali ne more nasprotovati nihče v tem državnem zboru,” je prepričan Stojanovič. Ob tem je pozval k razmisleku o naslednjem koraku, ki naj bi bil priznanje neodvisne Palestine.

Priznanje Palestine

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je ob tej priložnosti pojasnil stališče MZEZ, ki da podpira priznanje Palestine šele po tem, ko pride do prekinitve spopadov in se sprte strani sporazumejo o rešitvi dveh držav.

Matej T. Vatovec je v imenu Levice povedal, da so podobe iz Gaze nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo več dovoljevati. Pri tem je za krivca označil Izrael oz. “skrajen režim”, ki mu vlada. “Kar se dogaja na okupiranih območjih, kar se dogaja v Gazi, kar se dogaja na Zahodnem bregu, ni nič drugega kot zločin proti človeštvu,” je povedal. Dodal je, da bi tudi sicer morali v razpravah o izraelskih politikah uporabljati ustrezne označevalce, kot so med drugim apartheid ali genocid.

Pozdravil je dejstvo, da slovenska vlada razmišlja o priznanju Palestine, pri čemer pa je izrazil upanje, da postopek ne bo trajal predolgo, saj da se palestinska ozemlja pod pritiskom nezakonitih izraelskih naselbin vztrajno krčijo.

SD obsoja napade na civilno infrastrukturo

Stališča SD je predstavil Predrag Baković, ki je odgovor na vprašanje, ali gre pri uničevanju bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi za zločine proti človeštvu, prepustil mednarodnemu kazenskemu sodišču. V SD sicer obsojajo napade na civilno infrastrukturo. “Ukazi k evakuaciji severnega dela Gaze, blokada humanitarne pomoči in neselektivni napadi na bolnišnice ter šole predstavljajo ravno tiste vrste kolektivnega kaznovanja, ki ni dovoljeno niti opravičljivo pod nobenim pogojem,” je prepričan.

Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se prepreči širjenje konflikta, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo, je dejal Baković. Kot je še poudaril, vojaška sila nikoli ne bo prinesla trajne rešitve tega konflikta.

Lenart Žavbi je v imenu Gibanja Svoboda povedal, da obsojajo teroristične dejavnosti Hamasa, a da njihovo nasilje ne daje pravice za kolektivno kaznovanje vseh Palestincev. “V tem konkretnem konfliktu je jasno razvidno, da so nekateri pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila in da ima tudi pravica do samoobrambe svoje meje,” je izpostavil Žavbi. Poslance desnice je pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo.

SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma

Branko Grims je v predstavitvi stališč glavne opozicijske stranke SDS predstavil amandma, s katerim bi DZ vlado pozval, naj ustavi vsa plačila palestinskim oblastem v okviru razvojnega sodelovanja, opravi pregled mednarodnega razvojnega financiranja države ter zagotovi, da slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam. SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov ter protestov v podporo Hamasu, prepoved javnega poveličevanje simbolov Hamasa in libanonskega gibanja Hezbolah ter določitev kazni za te kršitve.

Grims je namreč prepričan, da se voditelji Hamasa bogatijo na račun finančne pomoči, ki jo “naivna Evropa in naivna Slovenija” pošiljata Palestincem. Krivdo za humanitarno krizo v oblegani palestinski enklavi Grims pripisuje Hamasu, ki da koristi civiliste za živi ščit. Izpostavil je skrb, da bi se vojna z Bližnjega vzhoda prelila na evropska tla. Še posebej ga skrbi, da bi Slovenija postala migrantski žep, med prišleki pa bi po njegovem prepričanju lahko bili tudi pripadniki Hamasa, v kolikor niso že tu.

Matej Tonin je v imenu NSi povedal, da je potrebno k tej tematiki pristopiti razumsko. “Če bomo še naprej z navijaškim pristopom podpirali eno ali drugo stran, potem se bodo seveda politične sile in konflikti množili naprej in konflikt se bo podaljševal,” verjame Tonin. Po njegovem mnenju zato zdaj ni čas za priznanje Palestine, edina stvar, ki jo Slovenija lahko naredi, pa je, da podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir.

Slovenija ne podpira projektov v Gazi

Baković je v odgovor predlagateljem amandmaja povedal, da kazenski zakonik že ureja področje izražanja antisemitizma, Hamas pa da EU že opredeljuje za teroristično organizacijo. Spomnil je tudi, da Slovenija trenutno ne podpira projektov v Gazi, pač pa Palestincem pomaga samo s humanitarnimi sredstvi. Prav tako je poudaril, da so v Bruslju nedavno ugotovili, da dosedanja evropska sredstva niso šla v roke Hamasu, obenem pa so napovedali strožji nadzor nad sredstvi.

Stojanovič je povedal, da so shodi legitimen izraz stališč, Nataša Sukič (Levica) pa, da na shodih ni videla izrazov podpore Hamasu, zgolj Palestini.

Iz vrst opozicije je bilo sicer v parlamentu slišati več očitkov na račun predlagateljev, češ da v razpravo med pripravo predloga niso vključili druge strani. V imenu predlagateljev je Stojanovič navedbe, da se o deklaraciji niso posvetovali s pristojnim ministrstvom, označil za napačne, zavrnil pa je tudi očitke o navijaštvu, ki da se lahko razbere iz deklaracije.

vir; Foto: Matija Sušnik/DZ; Portal24