Državni zbor soglasno sprejel zakon o udeležbi delavcev pri dobičku

Državni zbor je soglasno sprejel Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim želi država razširiti uporabo shem delitve dobička med zaposlenimi ter okrepiti njihovo vključenost, motivacijo in nagrajevanje. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da je cilj nove ureditve povečati dodano vrednost zaposlenih in hkrati spodbuditi podjetja k širši uporabi tovrstnih mehanizmov.

Po podatkih ministrstva je v Sloveniji v sheme delitve dobička trenutno vključenih le 0,07 odstotka zaposlenih, kar državo uvršča na rep evropske lestvice. Za primerjavo navajajo, da v Franciji v takšnih shemah sodeluje približno 35 odstotkov zaposlenih, na Nizozemskem 27 odstotkov, v Nemčiji 5 odstotkov, v Avstriji 6 odstotkov in v Italiji 3 odstotke. Nova zakonodaja naj bi ta razkorak postopno zmanjševala.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob sprejemu zakona poudaril njegov razvojni pomen. „Zakon je namenjen dvigu produktivnosti našega gospodarstva z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem delavcev,“ je izpostavil. Dodal je, da so rešitve po dolgotrajnih usklajevanjih dozorele do točke, ko jih je bilo mogoče sprejeti še v tem mandatu, in da gre za pomembno pridobitev tako za zaposlene kot za gospodarstvo.

Višji delež dobička in davčne spodbude

Zakon na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička in bistveno spreminja dosedanje omejitve. Delež dobička, ki ga je mogoče razdeliti med zaposlene, se povečuje z dosedanjih največ 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Hkrati se zvišuje tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 odstotkov na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač. Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jo nadomešča zgolj obvestilo Finančni upravi Republike Slovenije.

Zakon predvideva tri različne sheme delitve dobička: denarno shemo, kjer se dobiček izplača v denarju, družbeniško shemo z izplačili v deležih ter delniško shemo, ki omogoča delitev dobička v delnicah. Po navedbah ministrstva ta raznolikost omogoča prilagoditev različnim poslovnim modelom in potrebam podjetij.

Pomembna novost je tudi ugodnejša davčna obravnava. Podjetja bodo lahko za dobiček, izplačan zaposlenim, uveljavljala 100-odstotno davčno olajšavo že v naslednjem letu, medtem ko je dosedanja ureditev to omogočala šele po treh letih. Ugodnejša je tudi obdavčitev prejemkov zaposlenih, saj znaša 30 odstotkov pri denarnih izplačilih ter 25 odstotkov pri prejemkih v delnicah ali deležih.

Zakon vsebuje tudi varovalke, s katerimi želi preprečiti, da bi se redna rast plač preusmerjala v davčno ugodnejša izplačila dobička. Davčno obravnavo po tem zakonu bodo lahko uveljavljala le podjetja, ki dosegajo vsaj povprečno plačo v zasebnem sektorju, dodatno pa so določeni pogoji glede rasti plač v preteklem letu, odvisno od višine povprečne plače v podjetju.

Udeležba delavcev pri dobičku ostaja prostovoljna tako za podjetja kot za zaposlene. Če se zanjo odločijo, morajo biti v delitev vključeni vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, dogovorjenimi s pogodbo. Če pogodbe ni, mora podjetje upoštevati zakonsko določene pogoje in merila.