Državno tožilstvo v Bosni izdalo nalog za aretacijo Milorada Dodika
Državni tožilci v Bosni in Hercegovini so v sredo izdali naloge za aretacijo treh visokih uradnikov Republike Srbske, entitete z večinsko srbskim prebivalstvom. Med njimi je tudi predsednik entitete Milorad Dodik, ki ga tožilstvo obtožuje protiustavnega ravnanja. Poleg Dodika sta se na tiralici znašla še predsednik vlade Republike Srbske Radovan Višković in predsednik narodne skupščine Nenad Stevandić, navaja Euronews. Oba bremenijo tudi kršitve ustavnega reda države. Nalog za aretacijo prihaja v času zaostrenih političnih napetosti v državi Zahodnega Balkana, ki se že desetletja spopada z zapletenim sistemom upravljanja, vzpostavljenim po daytonskem mirovnem sporazumu iz leta 1995.
Milorad Dodik, ki že dolgo zavrača avtoriteto državnih institucij Bosne in Hercegovine, je ostro zavrnil veljavnost naloga. V izjavi iz Banjaluke, de facto prestolnice Republike Srbske, je poudaril, da ne priznava državnega tožilstva in da se ne namerava odzvati na zaslišanje v Sarajevo. »Ni takega udarca ali trpljenja, ki ga ne bi bil pripravljen prenesti za Republiko Srbsko. Milorad Dodik bo opravljal svoje dolžnosti in nikoli ne bom zapustil Republike Srbske,« je zatrdil in dodal, da tisti, ki mislijo, da so voditelji entitete strahopetci, hudo motijo. Njegova retorika nakazuje na nadaljevanje konfrontacijske politike, ki jo vodi že vrsto let.
Obtožbe proti Dodiku in njegovima sodelavcema izhajajo iz dejanj, ki jih je državno sodišče označilo za protiustavna. Konec februarja je sodišče obsodilo Dodika zaradi nasprotovanja odločitvam visokega mednarodnega odposlanca Christiana Schmidta, kar predstavlja kaznivo dejanje. Dodik se je na sodbo, ki še ni pravnomočna, odzval z uvedbo novih zakonov v Republiki Srbski, ki naj bi prepovedali delovanje državnih varnostnih in pravosodnih institucij na tem območju. Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je te odločitve začasno zadržalo, kar je še dodatno zaostrilo politično krizo.
Mednarodna skupnost stopa v ospredje
Daytonski sporazum, ki je leta 1995 končal krvavo vojno med Bošnjaki, Srbi in Hrvati, je vzpostavil Bosno in Hercegovino kot državo z dvema entitetama – Republiko Srbsko in Federacijo BiH – pod nadzorom šibke krovne vlade. Visoki predstavnik, ki deluje kot glavni razsodnik v sporih, ima ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja in izvajanju sporazuma. Dodikova dejanja so sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med ponedeljkovim obiskom Sarajeva obljubil »neomajno« podporo zavezništva ozemeljski celovitosti Bosne. »Tri desetletja po Daytonskem mirovnem sporazumu vam lahko povem: Nato ostaja trdno zavezan stabilnosti te regije in varnosti Bosne in Hercegovine,« je dejal in opozoril, da so podžigajoča retorika in dejanja, ki spodkopavajo ustavni red, nesprejemljivi.
Napetosti so privedle tudi do ukrepov evropskih mirovnih sil EUFOR, ki so napovedale povečanje števila svojih vojakov v državi. To je odziv na naraščajočo nestabilnost, ki ogroža težko pridobljeni mir in upanje Bosne na članstvo v Evropski uniji. Politična kriza tako znova razkriva krhkost sistema, ki je sicer uspel zaustaviti vojno, a je ustvaril eno najbolj zapletenih demokracij na svetu.
Portal24; Foto: Wikimedia/Medija centar Beograd
