Dve leti po uničujočih poplavah, ki so 4. avgusta 2023 prizadele velik del Slovenije, je Ministrstvo za naravne vire in prostor sporočilo, da bodo občine prejele vsa potrebna sredstva za obnovo. Doslej je država 115 občinam izplačala 218 milijonov evrov predplačil, kar jim je omogočilo takojšen začetek sanacije poškodovane infrastrukture.
Kot pojasnjuje Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, so bila sredstva zagotovljena iz proračunskih rezerv, dokler ni bil sprejet redni program sanacije.
„Predplačila je država zagotovila iz proračunskih rezerv, da so lahko občine takoj, še pred sprejetjem rednega programa sanacije, začele obnovo. S sprejetjem rednega programa pa se vsa sredstva, potrebna za izvedbo sanacijskih projektov, zagotavljajo iz Sklada za obnovo, ki je bil oblikovan prav v ta namen. Predplačila so tako izgubila pomen in jih zato tudi zapiramo,“ navaja ministrstvo.
Občine, ki niso porabile vseh prejetih sredstev, bodo ta vrnile v proračunsko rezervo, a s tem ne bodo prikrajšane. „To torej pomeni, da občine, ki bodo morale vračati neporabljena predplačila v proračunsko rezervo, ne bodo prikrajšane, saj bodo vsa potrebna sredstva pridobile iz rednega programa sanacije,“ poudarjajo na ministrstvu. Trenutno z občinami še potekajo usklajevanja glede porabe predplačil.
Neporabljeni zneski bodo imeli novo vlogo – predstavljali bodo finančno osnovo za nadaljnjo pomoč občinam, ki jih prizadenejo vsakoletna neurja. „Denar, ki bo s tega naslova vrnjen v proračunsko rezervo, bo uporabljen kot finančni vir za predplačila občinam, kjer nastaja škoda zaradi vsakoletnih neurij,“ dodaja urad.
Nekatere obnove zahtevnejše in dolgotrajnejše
Razlogi za neporabljena predplačila so po navedbah ministrstva različni. Med njimi izstopajo zahtevnejše investicije, ki terjajo več časa za pripravo ustrezne dokumentacije in pridobivanje potrebnih soglasij. Ministrstvo opozarja, da je treba v tej fazi več pozornosti nameniti kakovosti izvedbe.
„Glede na to, da je sanacija škode po ujmi 4. avgusta 2023 predvidena v obdobju petih let, in glede na to, da so sredstva zanjo zagotovljena v Skladu za obnovo, je nujno, da se večja pozornost nameni kvaliteti izvedbe sanacijskih del, ki je bila v času nujnih sanacij včasih podcenjena. V ta okvir sodijo tudi strokovne recenzije projektne dokumentacije, ki so nujno potrebne za kvalitetne in racionalne projektne rešitve,“ so zapisali.
Ministrstvo v ospredje postavlja tudi dolgoročno odpornost obnovljenih objektov na vplive podnebnih sprememb. Poudarjajo, da mora biti obnova izvedena kakovostno in strokovno, saj le tako lahko preprečimo podobno škodo v prihodnosti.
„Glavni izziv obnove je, da bo odporna na podnebne spremembe – da torej v prihodnje ne bo prišlo do enake škode na istih objektih. To pa lahko zagotovimo le s pravilnim strokovnim pristopom in kvalitetno izvedbo del,“ zaključujejo na ministrstvu.
Foto: Policija X/fotografija je simbolna
