DZ bo predvidoma v sredo obravnaval predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva znižanje števila ministrstev na 14. Če bo sprejet, bo SDS kot predlagateljica strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, je napovedal prvak SDS Janez Janša. S tem bodo tudi uradno storjeni koraki proti oblikovanju nove vlade.
Predlog sprememb in razdelitev resorjev
Kot poroča STA, bo DZ predlog sprememb zakona o vladi predvidoma obravnaval na izredni seji v sredo. Pred tem mora o sklicu izredne seje in o obravnavi zakonskega predloga po skrajšanem postopku odločiti še kolegij predsednika DZ, ki se bo sestal v torek.
Spremembe je predlagala SDS, z njimi pa krči število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Poleg tega ohranja tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Zakon je naletel na kritike, zlasti v delu, ki predvideva združitev resorjev za delo in za gospodarstvo na enem ministrstvu. V Levici, kjer ministrstvo za delo vodi Luka Mesec, opozarjajo, da bi to lahko oslabilo socialni dialog, kratko pa naj bi potegnili delavci. Kritični so tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost.
SDS predlaga ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ob teh še ministrstva za finance, zdravje, notranje zadeve in javno upravo, obrambo, zunanje in evropske zadeve, pravosodje, okolje in prostor, kmetijstvo, infrastrukturo in energetiko, lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, kulturo ter izobraževanje, znanost in mladino. S tem se združujeta tudi sedanje ministrstvo za izobraževanje in visoko šolstvo, do česar je bil kritičen minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.
Koraki proti oblikovanju vlade
Če bo zakon sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Janša je ob tem poudaril, da vlade ne bodo sestavljali za vsako ceno.
Po napovedih naj bi zakon poleg poslancev SDS podprli še NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica. V strankah odhajajoče koalicije so izrazili pomisleke glede predvidenih resorjev, a ob tem poudarili, da ima vsak mandatar pravico organizirati delo vlade po lastni presoji.
Če bodo izhodišča za koalicijsko pogodbo usklajena, bodo sledila usklajevanja področnih programov za naslednja štiri leta. “Šele če bo to usklajeno, podpisano in sprejeto na organih strank, ki bodo pripravljene sodelovati, pride na vrsto usklajevanje sestave nove vlade,” je napovedal Janša.
Po odločitvi predsednice na potezi poslanci
Potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja, ker se večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, so zdaj na potezi poslanci.
V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, rok za to pa je 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ne bo izvoljen, lahko DZ izvede še tretji krog, kjer za izvolitev zadostuje navadna večina.
Časovnica odločanja
Dogajanje se bo začelo v torek, 28. aprila, ko se bo sestal kolegij predsednika državnega zbora. Na seji bodo odločali o sklicu izredne seje in o tem, ali bodo predlog sprememb zakona o vladi obravnavali po skrajšanem postopku.
Če bo kolegij to potrdil, bo državni zbor že v sredo, 29. aprila, na izredni seji obravnaval predlagane spremembe, ki bodo določile okvir prihodnje vladne strukture.
