DZ-jev odbor za finance podprl rebalans za poplave
Odbor DZ za finance je soglasno, s 14 glasovi za, podprl predlog rebalansa za letošnje leto in ga poslal na plenarno sejo DZ-ja. Z njim za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenja 520 milijonov evrov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je poudarila, da želi vlada s predlaganim rebalansom hitro in odločno pomagati v poplavah prizadetemu prebivalstvu, podjetjem in kmetijstvu ter zagotoviti dostopnost prizadetih območij.
Predlagani rebalans v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena. V tem trenutku dodatno zadolževanje z naslova sprememb ni potrebno, je še dejala Jazbec in dodala, da niso spreminjali fiskalnega okvira oz. zgornje meje dovoljenih odhodkov.
“Predlagani rebalans je pomemben korak k temu, da bomo lahko hitro in učinkovito pomagali prizadetim ob poplavah,” je dejala Jazbec.
Finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi predloga drugega rebalansa pred dnevi dejal, da se bo primanjkljaj v deležu BDP-ja povečal na 4,9 odstotka.
Opozicija meni, da bi bil rebalans lahko bolj ambiciozen
Poslanci večjih pomislekov glede predlaganega rebalansa niso imeli. Suzana Lep Šimenko in Rado Gladek (oba SDS) sta sicer menila, da bi bilo treba najprej postrgati pri državnih organih, preden se dodatno davčno obremeni državljane, podjetnike, bankirje. Lep Šimenko je ob tem izrazila upanje, da bo država ustrezno počrpala evropska sredstva iz solidarnostnega sklada ter sklada za okrevanje in odpornost.
Tako kot predstavnika Slovenske demokratske stranke (SDS), tudi Aleksander Reberšek iz Nove Slovenije (NSi) poudarja potrebo po bolj ambicioznem proračunskem rebalansu. Hkrati pa je izpostavil, da so sredstva v višini 520 milijonov evrov za državljane izjemno pomembna. “Vendar pa se mi zdi ključno, kako se bo ta sredstva dejansko porabila, saj je to osrednji vidik,” je pojasnil.
Enotno mnenje v koaliciji je, da je nujno zagotoviti natančen nadzor nad porabo teh sredstev. Monika Pekošak iz stranke Svoboda je poudarila, da se zavzema za ciljno usmerjene in strogo nadzorovane proračunske postavke. “Moje prizadevanje bo usmerjeno v to, da se sredstva uporabijo smotrno in brez nepotrebnega trošenja,” je izpostavila.
Lenart Žavbi razkril ključni element za učinkovito usmeritev sredstev k prebivalstvu
Lenart Žavbi, je razkril ključni element za učinkovito usmeritev sredstev k prebivalstvu, in sicer v predlogu interventnega zakona, ki ga bo razpravljal matični odbor Državnega zbora v sredo. Predviden člen zahteva javno razkritje vseh prejemnikov pomoči, kar naj bi zagotovilo transparentnost v porabi.
Glede načrtovanih 520 milijonov evrov v rebalansu je Žavbi pojasnil, da ti stroški predstavljajo sredstva za trenutno intervencijo in začetno sanacijo. Večji del sredstev za sanacijo pa je načrtovan za proračun leta 2024 ter morebitne naslednje letne proračune. Na drugi strani so poslanke in poslanci danes tudi podprli predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024.
V skladu s pojasnilom Jazbeca, predlog jasno opredeljuje postavke, povezane z naravnimi nesrečami. Glede na pričakovane ukrepe za obvladovanje posledic naravnih nesreč je namen novele zagotoviti jasna navodila, da se sredstva uporabijo izključno za obnovitev po poplavah, odločitve o prerazporeditvah sredstev pa ostanejo v pristojnosti vlade. Odločitev o rebalansu proračuna bo sprejeta na četrtkovi seji, skupaj z obravnavo Interventnega zakona. Vlada je že konec maja začela pripravljati proračunske predloge za naslednji dve leti, čeprav je zdaj zaradi posledic poplav potrebno osnutek dodatno prilagoditi.
