DZ soglasno sprejel rebalans proračuna za pomoč po poplavah
Državni zbor (DZ) je soglasno potrdil rebalans proračuna s 82 glasovi, ki bo namenjen prizadetim in odpravi posledic nedavnih poplav in naravnih nesreč. Rebalans proračuna bo za ta namen namenil 520 milijonov evrov. Poslanci so tudi soglasno podprli interventni zakon za učinkovito odpravo škode ob naravnih nesrečah, ki je bil potrjen s 56 glasovi, brez glasu proti.
Glavna komponenta rebalansa proračuna je zagotoviti pomoč prizadetim regijam ter sanirati posledice nedavnih naravnih nesreč. V ta namen bo 300 milijonov evrov prerazporejenih iz proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja. Preostalih 220 milijonov pa bo evrov povečalo odhodke proračuna. To pa bo povzročilo povečanje proračunskega primanjkljaja z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
6,7 do 7 milijard evrov za učinkovito odpravo posledic
Glede na zadnje ocene je neposredna škoda zaradi nedavnih vremenskih ujm znašala 4,7 milijarde evrov. Premier Robert Golob je v DZ-ju poudaril, da je vlada načrtovala od 6,7 do 7 milijard evrov za učinkovito odpravo posledic, ki vključuje tudi sanacijo neposredne škode, v naslednjih petih letih. Premier je izpostavil, da je cilj zakona o obnovi, ki bo pripravljen v naslednjih tednih, izboljšati pripravljenost prizadetih regij na prihodnje naravne nesreče.
Poleg sredstev iz rebalansa proračuna je ključen vir pomoči evropska finančna podpora. Skupno dve milijardi evrov bodo prispevala evropska sredstva. 400 milijonov od tega bo iz nepovratnih sredstev solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz reprograma kohezijskih sredstev ter okoli 750 milijonov iz dodatnih povratnih sredstev iz programa za okrevanje in odpornost. Premier Golob je že obvestil predsednico Evropske komisije, da bo vloga za finančno podporo v Bruselj poslana kmalu.
Vlada bo pridobila še približno 1,1 milijarde evrov z varčevanjem na nekaterih postavkah proračuna in prerazporejanjem integralnih proračunskih sredstev. Poleg tega bodo dodatne 1,3 milijarde evrov pridobili iz solidarnostnih prispevkov. 350 milijonov bo pokrito iz zavarovalnin za neposredno prizadete fizične in pravne osebe. Premier Golob je izpostavil, da bo pomoč najprej namenjena najbolj prizadetim – prebivalcem in določenim sektorjem gospodarstva.
Premier je še poudaril, da je ključno, da se sredstva hitro uporabijo. Večina finančnih virov pridobljena v naslednjih dveh letih. Cilj vlade je ohraniti delovanje Slovenije in hkrati uporabiti situacijo za pospešek razvoja države. Obnova bo potekala pod strokovnim nadzorom, vlada pa se umika iz političnih odločitev, da bi zagotovila hitro in učinkovito izvedbo ukrepov.
Boštjančič: Podrobnosti solidarnostnega prispevka še niso usklajene
Finančni minister Klemen Boštjančič je ob robu seje potrdil, da podrobnosti glede uvedbe solidarnostnega prispevka še niso v celoti dorečene. S pogovori, ki so se odvijali na seji, se je strinjal tudi minister. Novinarjem je pojasnil, da je vlada že prilagodila finančne prioritete in projekte za letošnje leto, še več pa jih bo v prihodnjih letih – 2024 in 2025.
Boštjančič je napovedal, da se namerava kmalu ponovno odpreti kohezijski program za obdobje 2021-2027. Na osnovi tega programa naj bi se poraba sprožila v prihodnjem letu. Pomemben del sredstev za obnovo bo pravzaprav prišel iz reprogramiranja prioritet porabe kohezijskih sredstev v aktualnem finančnem okviru.
Minister je izpostavil, da bo pomemben vir financiranja tudi dodatno zadolževanje. “Glede tega še vedno obstaja veliko neznank,” je poudaril. Država namerava pridobiti sredstva prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada že sprejela sklep prejšnjo sredo. Boštjančič je razkril, da so tudi že v pogovorih z mednarodnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropska investicijska banka (EIB), glede ugodnih posojil.
Minister je utemeljil potrebo po rebalansu proračuna za leto 2023 zaradi katastrofalnih avgustovskih poplav. Poudaril je, da je država dolžna hitro in odločno ukrepati ter zagotoviti pomoč prizadetemu prebivalstvu. Boštjančič je izpostavil, da trenutna likvidnost omogoča, da dodatno zadolževanje ni potrebno.
“Dolžnost vlade in ministra za finance je, da se odzovemo hitro in odločno in da zagotovimo vse za nudenje pomoči prizadetemu prebivalstvu,” je povedal minister. Poudaril je, da bo za pomoč potrebno črpati sredstva iz različnih virov, vključno z evropskimi sredstvi in donacijami. “Država bo prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč, odpravo posledic poplav pa določila za svojo prioriteto. Nobenega dvoma ni, da bo pri obnovi potrebna pomoč vseh, tudi finančnega in gospodarskega sektorja,” je še zaključil Boštjančič.
vir Foto: Matija Sušnik/DZ Portal24
