DZ sprejel zakon o plačnem sistemu v javnem sektorju
Državni zbor na svoji 86. izredni seji sprejel Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Ta zakon, ki ga je predlagalo Ministrstvo za javno upravo, je odgovor na spremembe in zahteve v plačnem sistemu javnega sektorja, kjer obstoječa ureditev ni več ustrezna za reševanje sodobnih izzivov delodajalcev in zaposlenih.
Minister za javno upravo, mag. Franc Props, je ob tem poudaril: “Plačni sistem v javnem sektorju ne odgovarja več spremenjenim zahtevam, s katerimi se soočajo delodajalci in zaposleni, ki izvajajo javne storitve. Zato Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja predstavlja nujnost, brez katere reforme plačnega sistema v javnem sektorju ni.“
Zakon uvaja temeljne spremembe, vključno z ureditvijo skupnih osnov za plačila po različnih stebrih javnega sektorja, kot tudi z novimi določili glede nagrajevanja, napredovanja in povezovanja plače z rezultati dela.
Ureditev plačnih stebrov in enako plačilo
Ena ključnih novosti zakona je uvedba petih plačnih stebrov, ki pokrivajo različne skupine javnih uslužbencev. Ti stebri vključujejo funkcionarje, javne uslužbence v državnih organih in občinah, gasilce, zdravstvene delavce, raziskovalce in zaposlene v javnih agencijah ter zavodih. Cilj tega sistema je doseči enako plačilo za primerljiva delovna mesta, nazive in funkcije znotraj posameznega stebra.
Ministrstvo za javno upravo je v tej smeri poudarilo, da zakon zagotavlja “načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah.” Hkrati zakon daje poudarek na odpravo razlik v plačah med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi, kar bo prispevalo k zmanjšanju neenakosti in omogočilo bolj fleksibilno prilagajanje trgu dela.
Z uvedbo nove plačne lestvice, ki vključuje 67 plačnih razredov z razponom treh odstotkov med razredi, bo sistem postal bolj pregleden. Zakon predvideva tudi, da nihče ne bo prejel osnovne plače, nižje od minimalne, kar je še ena ključna sprememba. Ministrstvo za javno upravo je posebej izpostavilo, da “se s tem odpravlja problem enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače ne glede na to, da so uvrščeni v različne plačne razrede.“
Spremembe v nagrajevanju in napredovanju
Zakon prinaša pomembne spremembe tudi na področju nagrajevanja in napredovanja javnih uslužbencev. Ena večjih novosti je združitev redne delovne uspešnosti in uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. S tem naj bi se poenostavil in razbremenil administrativni sistem, obenem pa omogočil bolj pregledno variabilno nagrajevanje.
Ministrstvo za javno upravo poudarja, da “se z združitvijo obeh vrst delovne uspešnosti naslavlja bolj jasno in transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki tudi preprečuje možnost dvojnega plačila iz istega naslova.” Poleg tega se dviguje višina dela plače za delovno uspešnost, ki se bo po novem gibala do 30 odstotkov osnovne plače mesečno.
Pomembno je tudi poudariti, da se v zakonu spreminja ureditev napredovanja, saj delovne uspešnosti kot pogoja za napredovanje v višji plačni razred ne bo več. Večina uslužbencev bo napredovala za en razred na dve do štiri leta, kar bo prispevalo k počasnejši rasti plačne mase v javnem sektorju.
Usklajevanje plač z inflacijo in preprečevanje padcev realnih plač
Da bi se izognili pretiranim padcem realnih plač, zakon določa, da se bodo plačni razredi letno usklajevali z inflacijo, pri čemer bo vrednost plačnih razredov usklajena najmanj v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Ta mehanizem bo prispeval k zaščiti zaposlenih pred erozijo kupne moči.
Ministrstvo za javno upravo je v tej povezavi pojasnilo, da bo v primeru dogovora med socialnimi partnerji možna tudi višja uskladitev, vendar bo v nasprotnem primeru “nastopil zakonsko določen avtomatizem, torej uskladitev v višini 80 odstotkov inflacije.“
Poleg tega zakon ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred po določenem časovnem obdobju, pri čemer se bo le omejeno število uslužbencev lahko pospešeno premaknilo za dva razreda, glede na specifične kriterije.
Prenova plačnega sistema kot del evropske reforme
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju je pomemben del širše reforme, ki jo izvaja Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, financiranega iz sredstev Evropske unije – NextGenerationEU. Ministrstvo za javno upravo je ob tem poudarilo, da gre za del reforme “Moderen in odporen javni sektor”, katere cilj je vzpostavitev stabilnega in stimulativnega delovnega okolja v javnem sektorju.
Zakon, ki ga je potrdil Državni zbor, predstavlja pomemben mejnik na poti do modernizacije javnega sektorja v Sloveniji. Izvajanje zakona bo omogočilo boljše privabljanje kadrov, bolj pravično nagrajevanje zaposlenih ter zmanjšanje administrativnih ovir, kar je nujno za zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih javnih storitev.
Na koncu velja poudariti, da zakon temelji na odločbah Ustavnega sodišča, ki so odredile spremembe v zakonodaji o sistemu plač v javnem sektorju.
Portal24; Foto: Pexels