DZ zavrnil predlog zakona o olajšavah za delavce migrante
Predlog novele zakona o dohodnini, ki so ga pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, je po obravnavi v Državnem zboru (DZ) zaključil zakonodajno pot. Predlog, ki ga je podprlo 5000 volivcev, je bil prejšnji teden zavrnjen na seji parlamentarnega odbora za finance, danes pa je DZ opravil še drugo obravnavo predloga. Po predlogu bi se slovenskim čezmejnim delavcem priznal celoten znesek davčno priznanih stroškov v zvezi z delom, kar bi jim omogočilo olajšavo pri plačilu dohodnine.
Po predlogu novele zakona bi zavezanci, ki dnevno odhajajo na delo v tujino, lahko od odmerjene dohodnine odšteli celoten znesek stroškov, povezanih z malico in prevozom na delo ter z njega. To bi pomenilo, da bi se jim ti stroški priznali v neto znesku, kar bi znižalo njihov davčni dolg. Predlagatelji so ob vložitvi novele zakona poudarili, da je v večini evropskih držav obveznost plačevanja stroškov prevoza in prehrane delavcev na delodajalcu, medtem ko slovenski čezmejni delavci te stroške nosijo sami.
Slovenska davčna zakonodaja sicer že omogoča znižanje davčne osnove za stroške, povezane z delom za čezmejne delavce, vendar so ti stroški pri domačih delavcih v celoti izvzeti iz obdavčitve. Pri čezmejnih delavcih pa se stroški še vedno vštevajo v davčno osnovo, kar pomeni, da lahko le določen fiksni znesek uveljavljajo kot davčno olajšavo. Prav to neenakost so predlagatelji želeli odpraviti s to novelo.
Odbor za finance predlog zavrnil
Prejšnji teden je odbor DZ za finance predlog zavrnil. Poslanka Andreja Kert (Gibanje Svoboda) je pojasnila, da predloga niso podprli zaradi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in mnenja ustavnega sodišča. Sodišče namreč meni, da trenutna ureditev ne obravnava različno tistih, ki delajo doma, in tistih, ki delajo v tujini. “V duhu načela enakosti ne moremo podpreti predloga, pod katerega so se podpisali predlagatelji,” je dodala Kertova.
Na drugi strani je poslanec Rado Gladek (SDS) vlado in finančno ministrstvo pozval, naj ponovno preučita možnost, da se čezmejnim delavcem omogoči bolj pravična davčna obravnava, ki bi bila skladna z ustavo in ne bi postavljala delavcev v Sloveniji v neenakopraven davčni položaj.
Težave čezmejnih delavcev že od leta 2005
Slovenski delavci, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, se soočajo z davčnimi težavami že od leta 2005, ko je bil v Sloveniji sprejet nov zakon o dohodnini, ki je uvedel obdavčitev dohodkov po načelu svetovnega dohodka. To pomeni, da so slovenski rezidenti dolžni plačevati dohodnino tudi na dohodke, ki jih pridobijo v tujini. Prav zaradi visokih davčnih zahtevkov so leta 2006 ustanovili Civilno iniciativo Apače, ki se je leta 2016 preoblikovala v Sindikat delavcev migrantov Slovenije.
Davčna obravnava čezmejnih delavcev je bila že predmet ustavne presoje. Leta 2019 so poslanci SDS in NSi vložili pobudo za presojo ustavnosti, vendar je ustavno sodišče februarja 2023 odločilo, da trenutna ureditev ne krši načela enakosti.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Pexels