EBRD in Umar znižala napoved rasti BDP-ja v Sloveniji
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sta v svojih najnovejših napovedih znižala pričakovanja glede letošnje gospodarske rasti Slovenije. EBRD je napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2025 skrčila z 2,6 na 2 odstotka, medtem ko je Umar svojo oceno z 2,4 odstotka popravil na 2,1 odstotka. Kljub temu obe instituciji za prihodnje leto pričakujeta rahlo izboljšanje, saj naj bi gospodarska rast dosegla 2,4 odstotka, poroča MMC RTV Slovenija Te spremembe odražajo negotovosti v mednarodnem okolju in zmernejše okrevanje domačega gospodarstva, ki ga kljub rasti domače porabe bremeni šibkejše tuje povpraševanje.
Vladajoča ekipa se je že seznanila s spomladansko napovedjo Umarja, ki je bila predstavljena na nedavni seji. Jeseni lani je Umar za leto 2025 napovedoval 2,4-odstotno rast, za leto 2026 pa 2,6-odstotno, a so se pričakovanja zdaj znižala. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš, bo letošnja gospodarska rast višja kot lani, ko je po prvih ocenah državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka, a še vedno pod jesenskimi pričakovanji. Ključni dejavniki letošnje rasti bodo povečana domača poraba, zlasti zasebna, ki jo podpirata rast plač in socialnih transferjev, ter okrevanje državnih investicij po lanskem upadu.
Rast domače porabe in okrevanje investicij
Po poročanju MMC RTV Slovenija je Bednaš izpostavila, da bo k rasti BDP pomembno prispevala okrepljena investicijska aktivnost države. “Investicijska aktivnost države se bo okrepila zlasti zaradi črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za obnovo po poplavah leta 2023,” je dejala. Hkrati bo rast izvoza blaga nekoliko nižja, a skladna z dinamiko tujega povpraševanja, medtem ko se bo izvoz storitev še pospešil. Po poročanju MMC RTV Slovenija rast trošenja gospodinjstev spodbuja tudi prihodke v trgovini in turizmu, kjer pričakujejo nadaljnjo rast potrošnje tujih turistov.
Poleg Umarja in EBRD so napovedi za Slovenijo pripravile tudi druge institucije, kot so Banka Slovenije, Evropska komisija, OECD in Mednarodni denarni sklad (IMF). Te za letos predvidevajo rast med 2 in 2,6 odstotka, za prihodnje leto pa med 2,6 in 2,8 odstotka. Vendar pa Bednaš opozarja na povečana tveganja, ki izhajajo iz protekcionističnih ukrepov ZDA, dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter šibke konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Po poročanju MMC RTV Slovenija ta negotovost vpliva na previdnost pri investicijah, zlasti v izvozno usmerjenih podjetjih.
Tveganja in inflacija v ospredju
Letošnja rast državne potrošnje bo zmernejša kot lani, a bo obnova po poplavah še naprej vplivala na povečane izdatke za blago in storitve. Po poročanju MMC RTV Slovenija Umar pričakuje tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025. Za prihodnji dve leti napovedujejo nekoliko višjo gospodarsko aktivnost: leta 2026 naj bi rast dosegla 2,4 odstotka, leta 2027 pa 2,3 odstotka. “S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo,” so zapisali na Umarju.
Kar zadeva inflacijo, Umar napoveduje umirjene razmere. Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 2,3 odstotka, konec leta pa naj bi dosegla 2,7 odstotka. Rast cen storitev bo zaradi pomanjkanja delovne sile in rasti plač ostala nadpovprečna, medtem ko bo rast cen energentov nihala zaradi izteka ukrepov za blaženje energetske draginje. Trg dela bo letos zaznamovala nizka rast zaposlenosti, saj je ta že dosegla rekordno raven, brezposelnost pa se bo še nekoliko zmanjšala.
EBRD napoved rasti za leto 2025 znižala na 3,2 odstotka
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem najnovejšem poročilu, objavljenem v četrtek, znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na 3,2 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v septembrski oceni iz leta 2024. Razlogi za to prilagoditev so upočasnjene naložbe, trgovinska negotovost in šibkejše zunanje povpraševanje, ki vplivajo na gospodarske obete v regijah, kjer banka deluje, piše Euronews. EBRD obenem opozarja, da bi lahko morebitne trgovinske carine, ki bi jih uvedle Združene države Amerike, še dodatno negativno vplivale na rast… več tukaj.
Portal24; Foto: Pixabay/ Efraimstochter
