Evropska centralna banka danes umika večletne spodbude. Za boj proti naraščajoči inflaciji je nakazala niz dvigov obrestnih mer. Kako obširne bodo spremembe in hitrosti zaostrovanja politike lahko trgi le ugibajo.
ECB je z vrsto ukrepov in potez že želela omejiti rekordno visoko inflacijo pri 8,1 odstotka. Prav tako je želela preprečiti hitro rast cen.
Podrobnosti:
Podrobnosti ostajajo nedosegljive, saj se je napovedovanje inflacije izkazalo za nemogoče. ECB bo svoje začetne korake nakazala šele danes in tako ohranila veliko diskrecijske pravice. Edino kar se zdi gotovo je, da bo ECB konec tega meseca končala svoj dolgotrajni program odkupa sredstev. Da bo 21. julija obljubila dvig obrestne mere in dala nekje v tretjem četrtletju signal, da bo obrestna mera za depozite izven negativnega območja. Vse ostalo, tudi obseg začetnega zvišanja obrestne mere z minus 0,5%, bo verjetno ostalo odprto. Christine Lagarde je sicer poudarila prožnost in možnost.
Glavni ekonomist ECB je nakazal, da daje prednost zvišanju za 25 bazičnih točk. Inflacija narašča, razpoloženje bi se zato v naslednjih šestih tednih zlahka spremenilo.
Nove gospodarske projekcije ECB bi lahko v podporo njihovemu mnenju pokazale, da inflacija v 19 državah, ki uporabljajo evro, do leta 2024 ostane nad 2-odstotnim ciljem, kar kaže na štiri leta zapored.
Trgi do konca tega leta na vsakem srečanju od julija določajo cene v 139 bazičnih točkah zvišanja obrestnih mer, pri čemer so nekatera gibanja presegla 25 bazičnih točk. Do konca leta 2023 pričakujejo skupno 230 bazičnih točk. To postavlja ECB v težak položaj. Lagarde je namreč pred nekaj meseci dejala, da je zvišanje obrestnih mer letos zelo malo verjetno. Če bo trge ignorirala bi lahko prišlo do še bolj agresivnega zaostrovanja. To bi stroške izposojanje nepotrebnem povečalo. Če se situacijo obrne, bi Lagarde nakazala zavezo, ki bi lahko v tednih, kot obljuba o ne zviševanju obrestne mere padla.
Vir: Reuters
Foto: Reuters
