ECB in priprave na digitalni evro: Razlogi, izzivi in prihodnost
V zadnjih letih je Evropska centralna banka (ECB) intenzivno delala na projektu digitalnega evra, digitalne valute centralne banke (CBDC), da bi se približala gotovini v smislu zasebnosti, varnosti in dostopnosti. Kljub tem prizadevanjem pa so deležniki še vedno zaskrbljeni glede zasnove in potrebe po uvedbi digitalnega evra.
Porast digitalnih plačil in zmanjšanje gotovine
Zlasti po pandemiji COVID-19, so se digitalna plačila in spletno nakupovanje v evroobmočju znatno povečali. Medtem ko je gotovina kot delež plačil med letoma 2019 in 2022 padla z 72 na 59 odstotkov, se je število bankovcev v obtoku zmanjšalo. Lansko leto je prvič prišlo do upada števila bankovcev v obtoku.
Skladno s tem trendom je ECB oktobra 2021 začela preučevati možnost izdaje digitalnega evra, da bi zagotovila dodatno obliko javnega denarja v evroobmočju. Junija 2023 je Evropska komisija predlagala pravni okvir, ki bi ECB omogočil uresničitev projekta digitalnega evra.
Kaj je digitalni evro?
Digitalni evro bi bil javni denar, ki bi ga izdala centralna banka. Za razliko od bančnih depozitov ali kriptovalut, z njim ne bi bilo povezanih finančnih tveganj. “Priložnost, ki jo vidimo, je, da je to univerzalno dostopna in varna elektronska oblika denarja, zlasti za tiste na robu gospodarstva,” je povedala Vicky van Eyck, izvršna direktorica organizacije Positive Money.
ECB je digitalni evro zamislila za ljudi in podjetja, ki bi ga lahko brezplačno uporabljali kjerkoli v evroobmočju. Digitalni evro bi bil elektronski ekvivalent gotovine in ne bi smel biti razumljen kot začetek konca gotovinskih plačil.
“Digitalnega evra ne bi smeli obravnavati kot zamenjavo, temveč kot dopolnilo obstoječim oblikam denarja, ki zagotavlja, da ne spodkopava zaupanja in stabilnosti, ki ju zagotavljajo,” je dejal evropski poslanec Markus Ferber.
Institucija s sedežem v Frankfurtu je že poudarila, da digitalni evro ne bo obrestovan in da bo zanj veljala omejitev imetja, ki jo je še treba določiti. Predlagano je, da bi ga ljudje uporabljali za plačilo vsakodnevnih potrebščin, kot so najemnina in živila, preko mobilnega telefona ali fizične kartice, vendar ni namenjen varčevanju velikih zneskov.
Kako bi digitalni evro deloval?
Za uporabo digitalnega evra bi moral potrošnik vzpostaviti digitalno evrsko denarnico prek banke ali pošte. Denarnico bi nato napolnili z bančnim računom ali gotovinskim pologom. Ko je denar naložen, bi ga lahko uporabili za takojšnja plačila na spletu in v fizičnih trgovinah. Za tiste z omejeno ali brez internetne povezave bi obstajala različica digitalnega evra brez povezave.
“Da bi zagotovili finančno vključenost, mora biti digitalni evro dostopen vsem državljanom EU, vključno s tistimi na oddaljenih območjih in tistimi, ki so digitalno prikrajšani,” je dejal Ferber.
Komisija je v zakonodajni osnutek vključila določbe, ki zagotavljajo, da morajo kreditne institucije, ki distribuirajo digitalni evro, zagotoviti tudi brezplačno podporo in dostop do storitev digitalnega evra, tudi za tiste brez bančnega računa.
Zakaj Evropa potrebuje digitalni evro?
Evropa še nima vseevropske rešitve za digitalno plačevanje. “Ko pogledate, kaj je resnično na voljo potrošnikom, ko prestopite meje, greste na počitnice, študirate v tujini, ni tako veliko možnosti,” je povedala Anna Martin, vodja finančnih storitev pri Evropski potrošniški organizaciji (BEUC).
V evrskem območju 13 od 20 držav nima nacionalne kartične sheme in se zanašajo na mednarodne ponudnike digitalnih plačil. Možnost enotnega plačila bi odpravila obstoječo razdrobljenost v euroobmočju in prinesla avtonomijo od mednarodnih akterjev.
Pomembni pomisleki glede digitalnega evra
Evropska centralna banka ni edina institucija, ki razmišlja o izdaji CBDC. Norveška preučuje uvedbo CBDC, Združeno kraljestvo pa oblikuje digitalni funt. Bank of England je predlagala, da bi ljudem omogočila imeti v svojih digitalnih denarnicah med 10.000 in 20.000 funtov.
V EU pa meja 3000 evrov povzroča razburjenje evropskih bank, ki se bojijo negativnega vpliva na bančne depozite. Evropska bančna federacija je opozorila, da bi lahko digitalni evro povzročil odliv do 739 milijard evrov bančnih depozitov v evroobmočju.
Organizacije civilne družbe trdijo, da nizke omejitve otežujejo uporabo digitalne valute za plačilo najemnine ali prejemanje plače. “Menimo, da je prag 3000 evrov precej nizek,” je dejal van Eyck.
Kdo bo kril stroške in kako zagotoviti zasebnost?
Evrosistem, ki ga sestavljajo ECB in 20 nacionalnih centralnih bank evroobmočja, je predlagal kompenzacijski model za kritje operativnih stroškov izdaje digitalnega evra. Prav tako bi nosil stroške vzpostavitve digitalnega evrskega sistema in infrastrukture.
Pomembna skrb je tudi zasebnost uporabnikov. “Za spletno različico bi radi videli, da lahko za manjše zneske plačate brez sledenja transakcijam, za večje zneske pa bi potrebovali zaščitne ukrepe za preprečevanje pranja denarja in goljufij,” je poudaril Martin.
Prihodnost digitalnega evra
Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da bi digitalni evro lahko bil na voljo do konca njenega mandata, ki se izteče novembra 2027. Države članice in Evropski parlament se morajo še dogovoriti o svojih stališčih glede uporabe digitalnega evra.
ECB bo nadaljevala s tehničnim delom pripravljalne faze, ki bo trajala do novembra 2025. Šele ko bo pravni okvir sprejet, se bodo guvernerji nacionalnih centralnih bank in izvršni odbor ECB odločili, ali bodo izdali digitalni evro.
“Cilj ni le zmanjšati projekt na minimum, temveč imeti resnično ambiciozen projekt, ker je to valuta za prihodnost,” je dejal Martin.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels
