ECB kljub nizki inflaciji že šestič znižala obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek, 6. marca 2025, na svojem marčevskem zasedanju že šestič po juniju lani znižala obrestne mere. Referenčna obrestna mera je padla za četrt točke na 2,5 odstotka, kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov. Odločitev je bila sprejeta v luči inflacije, ki se približuje ciljnim 2 odstotkom, medtem ko gospodarska rast v evroobmočju ostaja šibka, piše Euronews. Z učinkom od 12. marca 2025 se bodo obrestne mere za mejni depozit znižale na 2,50 odstotka, za operacije glavnega refinanciranja na 2,65 odstotka, za mejno posojilo pa na 2,90 odstotka.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja določa stroške, ki jih banke plačajo za enotedensko izposojo denarja od ECB. Obrestna mera za mejni depozit pa predstavlja donos, ki ga banke prejmejo za čeznočne depozite pri Evrosistemu. Obrestna mera za mejno posojilo pa bankam omogoča dostop do čeznočnih posojil iz evrosistema.
ECB je v izjavi poudarila, da monetarna politika postaja “občutno manj restriktivna”, saj znižanje obrestnih mer poceni novo zadolževanje za podjetja in gospodinjstva, kar spodbuja rast posojil. Vendar pa pretekli dvigi obrestnih mer še vedno vplivajo na stanje posojil, ki na splošno ostajajo skromna. Osebje ECB je obenem znižalo projekcije gospodarske rasti na 0,9 odstotka za leto 2025, 1,2 odstotka za leto 2026 in 1,3 odstotka za leto 2027.
Trdovratna inflacija
Odločitev o znižanju obrestnih mer prihaja po februarski ohladitvi inflacije v evroobmočju na 2,4 odstotka, kar je nekoliko več od napovedanih 2,3 odstotka. Kljub približevanju ciljnim 2 odstotkom je inflacijo storitev, ki je medletno dosegla 3,7 odstotka, še vedno težko ukrotiti. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z januarjem zvišale za 0,5 odstotka, kar predstavlja največjo rast od aprila 2024. Prihodnji obeti kažejo na dodatne pritiske, saj grožnja trgovinske vojne z ZDA povečuje možnost višje inflacije.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz EU, na kar je Evropska unija odgovorila z grožnjo povračilnih dajatev. Poleg tega ruska vojna v Ukrajini in umik ameriške vojaške podpore Evropi silita države članice k povečanju lastnih vojaških proračunov, kar dviguje javno porabo in raven dolga.
Tveganja za višjo inflacijo
“Ni nemogoče, da je to znižanje obrestnih mer zadnje v tem ciklu,” je dejal Sylvain Broyer, glavni ekonomist za EMEA pri S&P Global Ratings. Opozoril je na tveganja za višjo inflacijo, zlasti prek rasti plač, in dodal, da trenutne obrestne mere morda ne omejujejo več povpraševanja. Broyer je izpostavil tudi vprašanje financiranja evropskih obrambnih prizadevanj, kjer bi lahko večjo vlogo igrali proračun EU in zasebni prihranki prek Evropske investicijske banke, namesto sproščanja fiskalnih pravil.
Ob šibki gospodarski rasti v evroobmočju ostaja izziv za oblikovalce politik. Po podatkih Eurostata se je v zadnjem četrtletju 2024 desezonirani BDP v evroobmočju povečal za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka.
“Gospodarstvo je delovalo nekoliko bolje, kot smo mislili, a je rast še vedno izjemno šibka,” je povedal Jack Allen-Reynolds, namestnik glavnega ekonomista evrskega območja pri Capital Economics. Dodal je, da 0,1-odstotna rast “ni razlog za navdušenje” in da se leto 2025 začenja počasi. Onstran Atlantika bo Federal Reserve svojo naslednjo odločitev o obrestnih merah sprejela 19. marca, z napovedmi dveh ali treh znižanj v ZDA do konca leta 2025.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend
