ECB ponovno znižala obrestne mere, inflacija se približuje ciljni ravni

Bruselj, ECB [Foto: Pixabay]

ECB ponovno znižala obrestne mere, inflacija se približuje ciljni ravni

Evropska centralna banka (ECB) je na svojem januarskem zasedanju sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za četrt odstotne točke. Obrestna mera za mejni depozit se bo tako znižala na 2,75 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja na 2,90 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa na 3,15 odstotka. Ukrep bo stopil v veljavo 5. februarja 2025.

Kot so napovedovali analitiki, je ECB na svojem zadnjem zasedanju znova posegla v obrestne mere, da bi zagotovila stabilizacijo inflacije pri srednjeročnem cilju dveh odstotkov, navaja Euronews. Kljub temu se gospodarska rast v evroobmočju očitno upočasnjuje, kar je ECB spodbudilo k omilitvi svoje denarne politike.

Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala pri svojem srednjeročnem cilju dveh odstotkov. Pri določanju ustrezne naravnanosti denarne politike bo sledil pristopu, ki je odvisen od podatkov in se bo sestal za sestankom. Zlasti odločitve o obrestnih merah bodo temeljile na oceni inflacijskih obetov v luči prihajajočih gospodarskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in moči denarne politike. Svet ECB se vnaprej ne zavezuje k določeni poti obrestne mere,“ je ECB zapisala v izjavi.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja določa stroške, po katerih si banke v evroobmočju izposojajo sredstva pri ECB za obdobje enega tedna, obrestna mera za mejni depozit pa določa donose, ki jih banke prejmejo za depozite pri Evrosistemu čez noč. Po drugi strani je obrestna mera za mejno posojilo referenčna obrestna mera za čeznočna posojila bankam iz Evrosistema.

Evroobmočje gospodarsko stagnira

Odločitev ECB prihaja v času, ko evrsko gospodarstvo kaže znake stagnacije. V četrtem četrtletju 2024 je bila gospodarska rast v evroobmočju nič odstotkov, kar pomeni znatno upoččasnitev v primerjavi s tretjim četrtletjem, ko je bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 0,4 odstotka. Poleg tega je rast ostala pod napovedmi analitikov, ki so pričakovali 0,1-odstotno rast. To je najslabši rezultat od četrtega četrtletja 2023, je poročal Piero Cingari iz Euronews.

Podatki Eurostata kažejo, da se je BDP v širši Evropski uniji (EU) v zadnjem četrtletju povečal za 0,1 odstotka. Na letni ravni je desezonirani BDP v evroobmočju zrasel za 0,9 odstotka, v celotni EU pa za 1,1 odstotka, kar je rahlo izboljšanje glede na preteklo četrtletje, ko sta bila ta kazalnika pri 0,9 oziroma enem odstotku.

Največje evropske ekonomije pod pritiskom

Slab gospodarski rezultat je posledica krčenja dveh največjih gospodarstev evroobmočja. Nemčija, največje gospodarstvo EU, se je skrčila za 0,2 odstotka, kar je slabše od napovedanega 0,1-odstotnega padca. Prav tako je pod pričakovanji ostalo francosko gospodarstvo, ki je v zadnjem četrtletju zabeležilo 0,1-odstotno krčenje, čeprav je bila sprva napovedana stagnacija.

Italijansko gospodarstvo je v zadnjih dveh četrtletjih ostalo nespremenjeno, kar je v nasprotju s projekcijami skromne 0,1-odstotne rasti. Po drugi strani pa so nekatera manjša gospodarstva evroobmočja zabeležila občutno boljše rezultate. Portugalska je bila med državami z najvišjo rastjo (1,5 odstotka), sledili sta ji Litva (0,9 odstotka) in Španija (0,8 odstotka).

Največje padce BDP so zabeležile Irska (-1,3 odstotka), Nemčija (-0,2 odstotka) in Francija (-0,1 odstotka).

Podatki o BDP, ki so bili nižji od pričakovanih, so okrepili pričakovanja, da bo ECB nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer tudi v prihodnjih mesecih. Sredi leta 2024 je ECB zaostrila svojo denarno politiko z zaporednimi dvigi obrestnih mer, da bi zajezila visoko inflacijo, zdaj pa se vrača k bolj sproščeni politiki, saj so podatki pokazali upočasnjevanje rasti in pritisk na največja gospodarstva evroobmočja.

Portal24; Foto: Pixabay