ECB v boju proti inflaciji dviguje obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) je zvišala ključno obrestno mero na rekordno vrednost, nakazuje pa, da je to verjetno njena zadnja poteza v boju proti visoki inflaciji, ki traja že več kot leto dni. Banka je zvišala tudi svoje napovedi glede inflacije. Inflacija se bo po pričakovanjih v naslednjih dveh letih počasneje zniževala proti ciljni vrednosti dva odstotka. ECB pa je znižala tudi pričakovanja glede gospodarske rasti.
Te odločitve odražajo dilemo, s katero se je soočala ECB. Cene namreč še vedno rastejo po več kot dvakratni ciljni stopnji, gospodarska aktivnost pa se medtem spopada z visokimi stroški izposojanja in recesijo na Kitajskem. Vendar pa je ECB poslala jasno sporočilo, in sicer, da je verjetno končala z zvišanjem obrestnih mer.
Pričakuje se, da bo inflacija leta 2023 znašala pet in pol odstotkov, leta 2024 tri odstotke in dve desetinki in leta 2025 dva odstotka in desetinko. To zvišanje napovedi za leto 2024 je verjetno igralo pomembno vlogo v razpravah, saj so oblikovalci politik pretehtali tveganje, da bi inflacija, ki je trenutno še vedno nad petimi odstotki, obstala na visoki ravni.
Zvišanje za 25 bazičnih točk dvigne obrestno mero, ki jo ECB plačuje na bančne depozite, na štiri odstotke, kar je najvišja raven od uvedbe evra leta 1999. Denarni trgi so pred srečanjem pričakovali, da bo depozitna obrestna mera dosegla štiri odstotke, preden se bo znižala v drugi polovici naslednjega leta.
Trgi po zasedanju ameriške centralne banke naslednji teden v celoti pričakujejo nespremenjene obrestne mere
V nasprotju s tem pa trgi po zasedanju ameriške centralne banke naslednji teden v celoti pričakujejo nespremenjene obrestne mere, ki so se že prej dvignile in so višje od ECB. Podporniki povišanja ta teden so verjetno trdili, da je bilo potrebno, ker je inflacija, vključno z osnovnimi ukrepi, ki izločajo nestanovitne komponente, ostala previsoka, pri čemer je nedavni skok cen energije grozil z novim pospeškom.
Vendar pa je hiter cikel zaostrovanja, ki je bil dvakrat bolj strm, kot običajno predvideno v stresnih testih bančnega sektorja ECB, že vplival na gospodarstvo območja evra. Proizvodni sektor, ki običajno potrebuje več kapitala za delovanje, trpi zaradi višjih stroškov izposojanja, posojanje podjetjem in gospodinjstvom pa je močno upadlo.
Po kratkem postpandemičnem razcvetu turizma so zdaj na udaru tudi storitve. Največje gospodarstvo v evrskem območju, Nemčija, se po več napovedih sooča z industrijskim padcem in se usmerja v recesijo.
Ko se bo zvišanje obrestnih mer končalo, bo ECB verjetno začela razpravo o pobiranju več denarja, ki ga je v zadnjem desetletju črpala v bančni sistem prek različnih shem odkupovanja obveznic, čeprav ta teden ni pričakovati nobene odločitve o tej zadevi.
Foto: Pixabay
