ECB v letu 2025: Kako nizko bodo padle obrestne mere?

Bruselj, ECB [Foto: Pixabay]

ECB v letu 2025: Kako nizko bodo padle obrestne mere?

Pričakuje se, da bo Evropska centralna banka (ECB) v letu 2025 zaradi šibke gospodarske rasti in ohlajanja inflacije dodatno znižala obrestne mere, kar sproža številna vprašanja o prihodnjih potezah te pomembne finančne institucije. Medtem ko trgi napovedujejo znižanje na dve odstotni točki, nekateri analitiki opozarjajo na možnost globljih rezov, če se globalna negotovost in trgovinska tveganja povečajo.

ECB je že leta 2024 znižala svojo ključno obrestno mero za mejne depozite na tri odstotke, kar je pomenilo padec za eno odstotno točko, navaja Euronews. Vendar trenutne gospodarske razmere in inflacijski trendi kažejo, da bi lahko prišlo do nadaljnjih znižanj. Letna inflacija v evroobmočju se je znižala z 2,8 odstotka januarja 2024 na 2,2 odstotka novembra istega leta, gospodarska rast pa je v tretjem četrtletju upadla na zgolj 0,4 odstotka, kar nakazuje na skorajšnjo stagnacijo.

Predsednica ECB Christine Lagarde je v svojem govoru poudarila, da trenutne razmere omogočajo večjo prilagodljivost denarne politike. ECB je v decembrski izjavi o denarni politiki opustila zavezo, da bo obrestne mere vzdrževala “dovolj restriktivne, dokler je to potrebno,” kar kaže na prehod k bolj prilagodljivemu pristopu. Napovedi ECB kažejo, da bo skupna inflacija leta 2026 znašala 1,9 odstotka, medtem ko bo gospodarska rast v istem letu dosegla le 1,4 odstotka.

Denarni trgi ocenjujejo, da bo ECB v letu 2025 znižala obrestne mere za eno odstotno točko, kar bi obrestno mero mejnega depozita spustilo na dve odstotni točki, najnižjo raven po letu 2023. Ekonomist Guillaume Derrien iz BNP Paribas napoveduje postopno zniževanje obrestnih mer za 25 bazičnih točk na vsakem sestanku o denarni politiki, dokler se stopnja ne stabilizira pri dveh odstotkih junija 2025.

Izzivi denarne politike ECB

Eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve ECB, je prepoznanje, da denarna politika sama po sebi ne more rešiti vseh gospodarskih izzivov v evroobmočju. Dr. Katharine Neiss iz PGIM Fixed Income opozarja, da se ECB morda približuje koncu trenutnega cikla sproščanja. Poudarja, da bo potrebna tudi močna fiskalna politika, ki bo podprla dolgoročno gospodarsko rast.

Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da so odločitve denarne politike fleksibilne in niso vnaprej določene. Prav tako je opozorila, da ECB ne more prevzeti celotnega bremena za evropsko gospodarstvo. Veteran analitik Ed Yardeni iz Yardeni Research poziva Evropsko unijo, naj pospeši reforme za izboljšanje gospodarske odpornosti, pri čemer opozarja na priporočila nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija in bivšega italijanskega premierja Enrica Lette.

Globalna tveganja in vpliv na denarno politiko

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 60-odstotnih carin na kitajski uvoz ter univerzalne 10-odstotne carine na vse druge države, kar bi lahko imelo resne posledice za izvozno usmerjeno industrijo evroobmočja. Ekonomist Ruben Segura Cayuela iz Bank of America meni, da bi lahko zaradi teh tveganj ECB znižala obrestne mere na 1,5 odstotka do septembra 2025.

Podobno napoveduje tudi Sven Jari Stehn iz Goldman Sachs, ki opozarja, da bi se obrestna mera za mejne depozite lahko znižala na 1,75 odstotka do sredine leta 2025, če se bodo gospodarske razmere poslabšale. Bill Diviney iz ABN Amro pa pričakuje, da bi lahko ECB znižala obrestne mere celo na eno odstotno točko, če bodo trgovinske napetosti povzročile dezinflacijski šok za evroobmočje.

Portal24; Foto: Pixabay