V senci Velike piramide faraona Keopsa, enega od sedmih čudes antičnega sveta, Egipt uradno odpira. Veliki egipčanski muzej (GEM), ki velja za največji arheološki muzej na svetu. Kompleks v Gizi, vreden približno 1,2 milijarde dolarjev, se razteza na 500.000 kvadratnih metrih in vključuje več kot 100.000 artefaktov, ki prikazujejo zgodovino Egipta od preddinastičnega obdobja do grško-rimske dobe.
Med razstavljenimi dragocenostmi bo celotna zbirka iz grobnice faraona Tutankamona, ki bo prvič predstavljena v celoti, od odkritja britanskega arheologa Howarda Carterja leta 1922. Obiskovalci bodo lahko občudovali zlato masko, prestol in vozove mladega kralja. Egiptologi so prepričani, da odprtje muzeja predstavlja pomemben korak k ponovni pridobitvi nekaterih ključnih starin, ki se še vedno nahajajo v tujini, navaja BBC.
Dr. Tarek Tawfik, predsednik Mednarodnega združenja egiptologov in nekdanji vodja projekta GEM, poudarja, da je bila glavna ideja muzeja omogočiti obiskovalcem doživetje, podobno tistemu, ki ga je imel Carter ob odkritju grobnice. „Cilj je bil razstaviti vse predmete iz grobnice – nič ne sme ostati v skladišču ali v drugih muzejih,“ pojasnjuje.
Po njegovih besedah je do zdaj javnost videla le približno 1800 od skupno več kot 5500 predmetov iz Tutankamonove grobnice. „Želeli smo prikazati celotno zgodbo, tako da obiskovalec razume razkošje, tehnologijo in umetnost tiste dobe,“ dodaja dr. Tawfik, ki meni, da odprtje muzeja združuje znanje starodavnih in sodobnih Egipčanov.
Nova zlata doba egiptologije in turizma
Egipt si z odprtjem muzeja obeta močan zagon turizma, ki ga je v zadnjih letih prizadela regionalna nestabilnost. Vodnik in bodoči egiptolog Ahmed Seddik, ki deluje na območju piramid, verjame, da bo GEM „uvedel novo zlato dobo egiptologije in kulturnega turizma“.
Seddik pojasnjuje, da je bil muzej že delno odprt in da je med vodenimi ogledi opazil izjemen interes obiskovalcev. „Zdaj bo dosegel svoj vrhunec. Ko bo odprta še zbirka Tutankamona, bo v Gizo prišel ves svet,“ je dejal.
Med glavnimi atrakcijami je tudi 4500 let star pogrebni čoln faraona Kufuja, eden najstarejših in najbolje ohranjenih lesenih plovil iz antike. Poleg njega stoji 16 metrov dolg viseči obelisk in 11 metrov visok kip Ramzesa II., ki so ga leta 2006 prestavili iz središča Kaira. Ogromno stopnišče krasijo kipi faraonov in kraljic, v zgornjem nadstropju pa okno ponuja razgled na piramide v Gizi.
Od kolonialne preteklosti do nacionalnega ponosa
Odprtje muzeja je znova obudilo razprave o vračanju egipčanskih starin, ki se nahajajo v evropskih muzejih. Nekdanji minister za turizem in starine dr. Zahi Hawass je za BBC dejal, da Egipt z muzejem dokazuje, da je povsem enakovreden tujim institucijam na področju arheologije in ohranjanja dediščine. „Želim si, da bi tujina prenehala kupovati ukradene predmete in da bi se nam vrnili trije ključni artefakti – Rosettski kamen, Denderski zodiak in doprsni kip Nefertiti,“ je dejal.
Rosettski kamen, odkrit leta 1799, je bil ključen za razvozlanje hieroglifov, a so ga Britanci zasegli kot vojni plen. Denderski zodiak, izrezan iz templja v Hatorju, je danes razstavljen v pariškem Louvru, Nefertitin kip pa se nahaja v berlinskem Neues Museumu. Dr. Hawass je sprožil spletne peticije za njihovo vrnitev in zbral več sto tisoč podpisov.
Podobno stališče ima egiptologinja dr. Monica Hanna, ki poudarja, da so bili številni artefakti „odvzeti pod kolonialno pretvezo“ in da Egipt s sodobnim muzejem jasno dokazuje, da je sposoben skrbeti za lastno kulturno dediščino.
Zunanjost muzeja sestavljajo alabastrne plošče s hieroglifi, izrezane v geometrijskih vzorcih, vhod pa je oblikovan kot sodobna interpretacija piramide. Egiptovski konservatorji so v zadnjih letih obnovili številne predmete iz Tutankamonove grobnice, med njimi tudi kraljev tekstilni oklep. Po veljavni zakonodaji lahko takšne restavracije izvajajo izključno egiptovski strokovnjaki.
Dr. Tawfik ob tem izpostavlja, da projekt ni le kulturna pridobitev, ampak tudi izraz nacionalnega ponosa. „Z Velikim egipčanskim muzejem ne prikazujemo le svoje preteklosti, temveč tudi sodobni Egipt, ki ga je sposoben graditi in predstavljati svetu,“ je povedal za BBC.
[Foto: Pixabay/albertr/fotografija je simbolna]
