Eksodus iz Rusije: Velikani bežijo, najmočnejši udarec šele prihaja

ByAna Koren

2. aprila, 2023 ,
Avtomobili [Foto: Pexels]

Eksodus iz Rusije: Velikani bežijo, najmočnejši udarec šele prihaja

Eksodus iz Rusije – Japonska Toyota. Nokian Tyres iz Finske. Nemški velikani. TotalEnergies in Leroy Merlin iz Francije. Švedska Ikea. Smurfit Kappa iz Irske. Swarovski iz Avstrije. Le v enem mesecu, marca 2023, so se ta podjetja delno ali v celoti umaknila iz Rusije ali pa so napovedala umik z ruskega trga.

Tudi Volkswagen bi moral biti na seznamu. Sredi marca je bil največji evropski avtomobilski proizvajalec zelo blizu odločitvi, da zapre ali proda svoj proizvodni obrat v Kalugi, a je rusko sodišče “zamrznilo” premoženje VW v Rusiji. Tu je še Henkel: že februarja je nemški koncern napovedal, da namerava do konca prvega četrtletja letošnjega leta prodati enajst svojih tovarn v Rusiji.

Umiki po agresiji na Ukrajino

To nakazuje, da gre za nov velik val odhodov zahodnih podjetij iz Rusije. Prvi in ​​največji val se je zgodil konec februarja in v začetku marca 2022. Po napadu Rusije na Ukrajino so številna tuja podjetja zamrznila svoje delovanje na ruskem trgu. Zaprli so podružnice, ustavili proizvodnjo, prekinili investicije in izvoz v Rusijo. Začeli so opazovati, kako se bodo stvari razvijale naprej.

A nemalo podjetij se je že takrat, pred letom dni, odločilo, da Rusiji čim prej obrnejo hrbet in preprosto odpišejo izgube. To so bili na primer britanski koncern BP, ameriški McDonalds, nemška Daimler Truck in Obi ter francoski Renault. Francozi so maja večinski lastniški delež v Avtovazu (proizvajalec vozil Lada) predali ruskemu avtomobilskemu raziskovalnemu inštitutu NAMI, tovarno v Moskvi pa dobesedno predali mestnim oblastem.

Oktobra so se iz Rusije umaknili tudi nekateri drugi avtomobilski proizvajalci. Nemški koncern Mercedes-Benz, ameriški Ford Corporation in japonski Nissan. Slednje je NAMI tudi brezplačno predal svoj obrat in raziskovalni center v St. Petersburgu.

Kot “kupci ali prejemniki” zahodnega premoženja so se na sceni pogosto pojavljali člani lokalnega menedžmenta, torej ljudje, ki dobro poznajo proizvodne obrate na kraju samem, vendar v večini primerov nimajo dovolj kapitala in znanja, da bi poplačali zahodne prodajalce in tako nadaljevali tehnološki razvoj novo pridobljenih tovarn.

Novi val umikov je močno prizadel rusko avtomobilsko industrijo

Novi val umikov zahodnih podjetij je še posebej močno prizadel rusko avtomobilsko industrijo. Posebej njen (pred vojno v Ukrajini) najuspešnejši grozd v Kalugi, jugozahodno od Moskve, na širšem območju St. Petersburga.

Kot kaže, so nekateri zahodni vlagatelji našli možnost (ali dobili dovoljenje), da za svoje premoženje v Rusiji dobijo vsaj nekaj denarja. Drugi so morali svoje premoženje predati lokalnim akterjem praktično brezplačno, da so lahko zapustili Rusijo brez strahu pred morebitnimi tožbami. V nekaterih primerih ostaja možnost vrnitve podjetja v Rusijo ali vrnitev vsaj dela premoženja še vedno odprta.

Kakšni logiki sledi Moskva?

Zato se postavlja vprašanje, kakšni logiki sledi Moskva? Zakaj Kremelj (torej Vladimir Putin osebno, kot se špekulira) dovoljuje to podjetjem iz “sovražnih držav” z Zahoda? Zakaj odobrava prodajo lokalnim, torej ruskim podjetjem? In zakaj ravno zdaj, leto dni po začetku agresije na Ukrajino, število izdanih dovoljenj nenadoma narašča? Je to naključje ali trend?

V prid tezi o naključju je argument, da so bile te poteze pripravljene že veliko prej. Toyota je na primer že septembra lani napovedala zaprtje tovarne v St. Petersburgu. In včasih lahko postopek prodaje traja tudi eno leto. Slednje dokazuje primer švedske Ikee. Švedi so svoje tovarne in trgovine zaprli kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, a so zadnjo od svojih treh ruskih tovarn novemu lastniku predali šele pred dnevi.

Kaj pa Volkswagen?

Zgodba okoli nemškega avtomobilskega velikana Volkswagna je nenavadna. Velika tovarna VW v Kalugi je zaprta od začetka marca 2022, a nemški velikan očitno ni želel slediti zgledu Renaulta. Čeprav bi VW finančno gledano brez težav prenesel brezplačno predajo svojih zmogljivosti ruski državi.

Namesto tega je koncern iz Wolfsburga čakal celo leto (na konec vojne?). VW namreč do 1.3.2023 ni potrdil pogajanj o prodaji svojega ruskega premoženja, 15.3. pa poudaril, da namerava ta posel “skleniti relativno hitro”. Vendar je v tistem trenutku GAZ, nekdanji partner VW, s katerim so Nemci poleti lani sporazumno prekinili sodelovanje, proti Nemcem že vložil tožbo za plačilo odškodnine. 17. marca so premoženje Volkswagen v Rusiji “zamrznili” s sodno odredbo.

Težko, izjemno težko je torej verjeti v scenarij, po katerem sta proizvajalec avtomobilov GAZ in njegov lastnik, ruski oligarh Oleg Deripaska, človek blizu Kremlja, hkrati pa človek, čigar ime je na seznamu zahodnih sankcij, tožbo vložila na lastno pobudo. In to brez posvetovanja z ruskim vodstvom.

Domnevati je mogoče, da želi Moskva zavestno odložiti postopek prodaje VW-jevega premoženja v Rusiji. Toda s kakšnim ciljem? Da bi nemškim vlagateljem, ki so jih nekoč držali kot kapljo vode na dlani, “ukradli” čim več milijonov? Ali pa se to dogaja iz notranjepolitičnih razlogov, da bi izvabili kakšno neprijetno izpoved? Je to morda dejstvo, da tudi po obisku kitajskega državnega voditelja Xi Jinpinga v Moskvi, na vidiku tako zaželenih kitajskih avtomobilskih proizvajalcev, ki bi lahko zapolnili luknjo, ki je nastala z umikom Volkswagna, še vedno ni niti na vidiku? Zaradi tega so bojazni avtomobilskega grozda v Kalugi, ki v prihodnjih mesecih pričakuje vrtoglav upad, več kot upravičene.

vir Foto: Pexels