Vročinskih valov, ki so v zadnjih dneh prizadeli Slovenijo so deležni tudi v Kanadi, ZDA in več evropskih držav, vse bolj opozarjajo na zgodnje in dolgotrajne posledice podnebnih sprememb. V Torontu so mestni bazeni odprti do poznih večernih ur, da bi prebivalcem omogočili vsaj nekaj olajšanja. Po evropskih mestih se množice zatekajo na obale, oblasti pa opozarjajo na zdravstvena tveganja, odpovedujejo množične dogodke in aktivirajo izredne ukrepe.
V Veliki Britaniji so obalna letovišča polna, v Franciji oblasti svetujejo, naj ljudje noči preživljajo v hladnejših prostorih, na Nizozemskem pa so zaradi nevarnosti odpovedali več koncertov in športnih dogodkov na prostem. Vse to kljub dejstvu, da se je poletje po koledarju komaj dobro začelo.
Strokovnjaki ugotavljajo, da se obdobje visokih poletnih temperatur podaljšuje in pomika proti juniju in septembru. Carlo Buontempo, direktor Evropske službe za podnebne spremembe Copernicus, poudarja, da se to dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo.
Analiza Univerze v Mainu kaže, da je bilo med letoma 1979 in 2000 najtoplejše obdobje na severni polobli okoli 10. julija in je trajalo približno pet tednov. Leta 2023 pa so temperature nad 21 stopinj Celzija vztrajale od 13. junija do 5. septembra.
Tudi letošnje leto potrjuje ta trend. Povprečna temperatura severne poloble je pretekli teden znašala 20,91 stopinje Celzija – za več tednov prej kot v povprečju prejšnjih desetletij. »To ni običajno,« je komentirala klimatologinja Sonia Seneviratne z ETH Zürich.
Zdravstvena tveganja naraščajo
Zgodnji vročinski valovi prinašajo večje tveganje za zdravje, saj se ljudje nanje še niso prilagodili. V zadnjih dveh desetletjih se je po podatkih zdravstvenih organov v Evropi smrtnost, povezana z vročino, povečala za 30 odstotkov, še posebej med starejšimi, kronično bolnimi in socialno ranljivimi skupinami.
Ameriška agencija za varstvo okolja navaja, da so vročinski valovi v zadnjih 70 letih postali daljši, pogostejši in močnejši. Obdobje, ko so možni vročinski udari, se je podaljšalo z manj kot 50 dni na približno 70 dni v zadnjih desetletjih. Visoke temperature nad 32,2 °C so letos prizadele večje dele sveta že v prvi polovici leta – 163 od 171 dni je bilo nadpovprečnih glede na površino kopnega, ki jo je zajela vročina.
Zgodnji vročinski valovi vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, povečujejo pomanjkanje vode in podaljšujejo obdobje nevarnosti požarov. V Grčiji so ta teden na otoku Hios razglasili izredne razmere zaradi požarov, ki so izbruhnili že v začetku poletja. Tamkajšnje oblasti so letos aktivirale rekordno število gasilcev v pripravljenosti.
V Švici so zaradi nenavadno visokih temperatur že opazili zgodnje taljenje ledenikov. Glaciolog Matthias Huss iz švicarskega programa GLAMOS je opozoril, da se ledeniki topijo prej kot običajno, kar ne kaže dobro za njihovo dolgoročno ohranitev.
Povišane temperature so bile v zadnjih dneh zabeležene tudi na Japonskem, v Mongoliji, Rusiji in na zahodu Kitajske, kjer so v posameznih mestih presegale povprečja za kar 10 stopinj Celzija.
Podnebne spremembe jasno povezane z ekstremi
Znanstvena skupnost opozarja, da so vse pogostejši vročinski valovi neposredno povezani z globalnim segrevanjem. Povečane emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz kurjenja fosilnih goriv, segrevajo ozračje in povečujejo kapaciteto oceanov za shranjevanje toplote, kar vpliva tudi na pogostejše in močnejše vremenske ekstreme.
Deset najtoplejših let v zgodovini se je zgodilo v zadnjem desetletju. Več vlage v ozračju pa pomeni večjo verjetnost za močne orkane, ciklone in poplave.
Znanstveniki iz mednarodne skupine World Weather Attribution so ob nedavnem vročinskem valu v jugovzhodni Angliji opozorili, da so takšni dogodki postali desetkrat pogostejši kot pred industrijsko dobo. Če je bila nekoč verjetnost takšnega pojava enkrat na 50 let, je zdaj prisoten vsakih pet let.
»Statistični podatki jasno kažejo na porast zgodnjih poletnih vročinskih valov,« so zapisali v zadnji analizi. Zaradi pospešenih sprememb vremenskih vzorcev številne države krepijo svoje sisteme odzivanja na podnebne razmere, a znanstveniki opozarjajo, da bodo brez zmanjšanja emisij posledice še hujše.
Foto: Freepik
