Energetska revščina: Kako pomagati najbolj ranljivim gospodinjstvom?
Energetska revščina v Sloveniji ostaja pereč problem, kljub ukrepom za izboljšanje energetske učinkovitosti domovanj. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2023 v energetski revščini živelo kar 109.000 ljudi, kar predstavlja 7,2 odstotka vseh gospodinjstev. Med prizadetimi so predvsem ranljive skupine, kot so starejše ženske, enostarševske družine in najemniki, ki nimajo možnosti za energetske izboljšave svojih domovanj.
Kot po navajanju MMC RTV SLO pojasnjuje nevladna organizacija Focus, so energetsko revna gospodinjstva pogosto ujeta v začaran krog nizkih dohodkov, slabe izolacije stavb in visokih stroškov za energijo. Številni si ne morejo privoščiti niti osnovnih potreb po ogrevanju, topli vodi ali razsvetljavi. Situacija je še posebej težavna za upokojence z nizkimi pokojninami in najemnike, kjer so investicije v energetske prenove pogosto izven njihovega dosega.
Pomoč humanitarnih organizacij in Eko sklada
Humanitarne organizacije, kot sta Rdeči križ Slovenije in Karitas, že vrsto let pomagajo gospodinjstvom pri plačevanju stroškov za ogrevanje. Rdeči križ letno namenja več kot pol milijona evrov za enkratne pomoči, medtem ko je Karitas lani namenil 250.000 evrov za plačilo kurjave in drugih energentov. Na Rdečem križu opozarjajo: “Žal so nam poznani primeri, ko energetsko revna gospodinjstva omejujejo porabo energije in živijo v prostorih, ki niso primerno topli.”
Kljub pomoči humanitarnih organizacij je ključno vlogo pri reševanju energetske revščine prevzel Eko sklad, ki ponuja nepovratna sredstva za energetske prenove domovanj. Od decembra lani je bilo preko dveh javnih pozivov razpisanih kar 42,3 milijona evrov, pri čemer gospodinjstva lahko prejmejo do 18.000 evrov za toplotno izolacijo strehe, fasade, zamenjavo oken ali kurilnih naprav. Po poročanjih MMC RTV SLO je trenutni javni poziv ZER 2024 že pritegnil 447 vlog.
Težave pri izvajanju energetskih prenov
Kljub dostopnim sredstvom se številni soočajo z ovirami pri izvedbi energetskih prenov. Na Eko skladu pojasnjujejo, da od prijave do izvedbe pogosto mine več kot leto dni. Postopek vključuje oglede energetskih svetovalcev in usklajevanje z izvajalci, kar je lahko dolgotrajno. “Gre za majhne vrednosti poslov, hkrati pa imajo izvajalci zadržke pri sodelovanju z socialno šibkimi občani,” pojasnjujejo na Eko skladu.
Težave predstavljajo tudi neodzivni izvajalci, vremenske razmere in zahteve za kulturno zaščitene stavbe. Zaradi teh izzivov nekatera gospodinjstva, ki so upravičena do subvencij, teh ne morejo uveljaviti. Po navedbah MMC RTV SLO se Eko sklad kljub temu trudi počrpati vsa razpoložljiva sredstva, saj je doslej podpisal že več kot 600 pogodb z gospodinjstvi.
Informiranost in vloga lokalnih skupnosti
Nevladna organizacija Focus opozarja, da številni posamezniki niso seznanjeni z možnostmi za pridobitev sredstev. “Marsikdo, ki je upravičen, teh finančnih spodbud ne pozna ali pa ne zna pristopiti do njih,” poudarjajo. To še posebej velja za tiste, ki ne prejemajo denarne socialne pomoči, a se vseeno soočajo z velikimi težavami pri kritju energetskih stroškov.
MMC RTV SLO navaja, da je za učinkovitejšo pomoč potrebna okrepitev lokalnih mrež, ki vključujejo centre za socialno delo, humanitarne organizacije in občine. Fokus predlaga izboljšanje komunikacije in sodelovanja med različnimi akterji, saj je zaupanje v državne institucije pogosto nizko.
Kljub dosedanjim naporom ostaja energetska revščina resen izziv. Po podatkih Sursa se je sicer od leta 2014 do danes zmanjšala za tretjino, a številne ranljive skupine še vedno ostajajo izključene iz sistemske pomoči. Na Eko skladu upajo, da bodo s podporo občin in humanitarnih organizacij še naprej izvajali ukrepe za zmanjšanje energetske revščine ter izboljšanje življenjskih razmer najbolj prizadetih gospodinjstev.
Portal24; Foto: Pixabay/Geralt
