Energetski zakon: Večje naložbe in višji stroški za potrošnike
Predlagani zakon o energetski politiki, ki je do 17. septembra v državnem zboru v javni razprav odpira vprašanja o nadaljevanju “klimatske pravičnosti” v Sloveniji kljub pomislekom na inženirski, ekološki in geopolitični ravni. V kolikor bo zakon sprejet, bodo občine morale upoštevati nov vrstni red energentov za energetske koncepte: prvo sončno obsevanje, nato odvečno toploto, sledi plin obnovljivega izvora, na koncu pa toplota iz sistema daljinskega ogrevanja.
Predlagani zakon izpostavlja tri glavne slabosti. Prvič, inženirska problematika, saj zelene tehnologije še niso v celoti pripravljene za splošno implementacijo. To lahko privede do manj dostopne in dražje energije za slovenske državljane. Drugič, ekološki vpliv Slovenije in Evropske unije na globalne emisije je zanemarljiv, kar postavlja pod vprašaj učinkovitost takšne politike na globalni ravni. Tretjič, s prehodom na zeleno energijo se EU in Slovenija izpostavljata geopolitičnim tveganjem.
Osnutek zakona
Na spletnem portalu eUprava je objavljen osnutek predloga zakona, ki opredeljuje načela energetske politike in daje podlago za oblikovanje politik in ukrepov na področju energetike. Predlog ureja pristojnosti in delovanje Agencije za energijo in energetske inšpekcije ter opredeljuje energetsko infrastrukturo v državi. Lokalne skupnosti bodo morale določiti prednostno rabo energijskih virov in energentov v vsakem novem lokalnem energetskem konceptu, kjer bodo imeli prednost obnovljivi viri energije.
Vgradnja kotla na zemeljski plin in utekočinjen naftni plin bo v novih stavbah, razen v izjemnih primerih, prepovedana. Prav tako ne bo dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih. Občinam bo prepovedano podeljevati koncesije za gradnjo omrežij za distribucijo zemeljskega plina, s čimer se bo spodbujala uporaba obnovljivih virov energije.
Inženirska zbornica Slovenije je opozorila na nejasnosti predloga zakona in predlagala, da se odstranijo konkretna določila o prepovedi in omejevanju rabe zemeljskega plina in lesne biomase. Predlagajo nadomestitev teh določil z drugimi, ki bi vključevali pripravo podzakonskih aktov v sodelovanju s strokovnjaki in širšo javnostjo.
Dvojna merila
Mitja Lenassi iz Inženirske zbornice Slovenije v članku opozarja na dvojna merila EU in neučinkovitost obnovljivih virov, kot je vetrna energija. Poudarja, da je potrebna večja razprava in sodelovanje med strokovnjaki, da bi se izognili napačnim odločitvam, ki bi lahko negativno vplivale na energetsko učinkovitost in ekonomijo države.
Kljub klimatski pravičnosti, je Evropska unija med najmanjšimi onesnaževalci, medtem ko Kitajska in Indija še naprej povečujeta svoje emisije. Profesor ekonomije Matej Lahovnik komentira, da se EU s svojimi ekološkimi taksami in izgonom industrije na vzhod “strelja v socialno in gospodarsko koleno”.
Geopolitična tveganja zelenega prehoda so pomembna. Evropska unija sicer zmanjšuje svojo odvisnost od fosilnih goriv, vendar se zaradi tega vse bolj zanaša na tehnologijo, ki prihaja iz Kitajske, kar prinaša svojevrstne izzive in odpira novo vrsto odvisnosti za Evropo.
Ta zakonodajni predlog je le del širše razprave o energetski politiki v Sloveniji in Evropi. Prinaša številne izzive, potrebno bo tehtno premislek in vključevanje vseh relevantnih deležnikov, da bi zagotovili uspešen in učinkovit prehod v zeleno prihodnost.
