Epidemija garij v mariborskem zaporu: Deset oseb okuženih, 50 v izolaciji
V mariborskem zaporu se soočajo z izbruhom garij, ki je do sedaj prizadel deset oseb, dodatnih 50 pa je bilo zaradi stika prestavljenih v izolacijo, poroča N1. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da so garje bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, še posebej pa so dovzetni za okužbo tam, kjer je visoka gostota stanovalcev in kjer ni možnosti za ustrezno vzdrževanje osebne higiene.
Izbruh garij v zaporu se je začel 11. marca, po dveh tednih pa je bilo že deset zapornikov okuženih s to kožno boleznijo. Predstavnik sindikata pravosodnih policistov, Žarko Gunjič, je za portal N1 povedal, da so zapornikom za zdravljenje predpisali mazilo, a nekateri med njimi zdravljenja nočejo sprejeti. Dodal je, da so bili navodila za ravnanje v tej situaciji nejasna in da so bili pozvani, naj informacije iščejo sami.
Ena izmed predlaganih rešitev je bila zamenjava vzmetnic za obdobje 72 ur, da bi se pršice uničile, vendar zapor trenutno nima na voljo zadostnega števila rezervnih vzmetnic. Zaradi varovanja osebnih podatkov zaposleni niso obveščeni, kateri zaporniki so okuženi.
NIJZ navaja, da je za preprečevanje širjenja okužb potrebno zdravljenje celotne skupine, kjer so se garje pojavile, in izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljnjega prenosa. Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega je treba oprati vse osebne predmete, kot so oblačila, brisače in posteljnina. Nepralne predmete je treba shraniti v plastične vrečke za najmanj 72 ur, da pršice poginejo. Tekstilno pohištvo se ne sme uporabljati vsaj 24 ur, nato pa ga je treba očistiti s sesalcem ali, če je mogoče, z vodo in detergentom.
Garje povzroča pršica imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. hominis)
Garje povzroča pršica imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. hominis), ki povzroča intenziven srbenje in izpuščaje na koži. Spremembe na koži, ki jih opazimo pri garjah, so rezultat imunskega odziva telesa na pršico Sarcoptes scabiei var. hominis ter njene izločke, vključno s slino, fecesom in jajčeci. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, da se pri ljudeh, ki se s pršico srečajo prvič, znaki bolezni razvijejo v obdobju 2 do 6 tednov po izpostavljenosti okužbi. Pri tistih, ki so že imeli izkušnjo z garjami, pa se simptomi lahko pojavijo že v nekaj dneh po ponovni okužbi (1–4 dni).
Prenos garij se najpogosteje zgodi preko tesnega telesnega stika, kot so dolgotrajno držanje za roke, deljenje postelje ali spolni stik. Površinski stiki, kot so rokovanje ali objemi, načeloma ne predstavljajo tveganja za prenos bolezni. Kljub temu je možen tudi posreden prenos preko uporabe osebnih predmetov, kot so perilo, brisače ali posteljnina okužene osebe, še posebej v primerih krustozne oblike garij, ki so zaradi visokega števila pršic izjemno kužne.
NIJZ izpostavlja, da je bolezen razširjena globalno in lahko prizadene kogarkoli, še zlasti v okoljih z visoko gostoto prebivalstva in slabimi higienskimi razmerami. Po ocenah se z garjami letno okuži okrog 300 milijonov ljudi po celem svetu. V Sloveniji so v zadnjih desetih letih največ primerov garij zabeležili leta 2002, ko je bilo prijavljenih 587 primerov, najmanj pa leta 2012, s 263 primeri. Leta 2008 je bil zabeležen izbruh med stanovalci študentskih domov v Ljubljani s 18 primeri pri študentih in enim pri zaposlenem. Leta 2010 je sledil še en večji izbruh v domu za starejše občane, kjer je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih.
[Vir: 24ur]; Portal24; Foto: Wikimedia/Amintoosad
