EPP zaradi postopkov proti NSi zahteva nadzor Bruslja nad Slovenijo

Evropska ljudska stranka (EPP) je v pismu Evropski komisiji izrazila resno zaskrbljenost zaradi kazenskih postopkov, ki potekajo proti štirim politikom stranke Nova Slovenija (NSi), med njimi tudi proti evropskemu poslancu Mateju Toninu, v povezavi z delovanjem parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). V pismu, naslovljenem na evropskega komisarja za pravosodje Michaela McGratha, koordinatorka EPP v odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Lena Düpont poziva k pozornemu spremljanju postopkov in razmisleku o morebitnih ukrepih v okviru mehanizmov Evropske unije za varovanje vladavine prava.

Kot izhaja iz pisma, je Düpont zaskrbljena predvsem zaradi časovne umestitve kazenskih postopkov, ki potekajo v predvolilnem obdobju pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, razpisanimi za 22. marec 2026. V takšnih okoliščinah morajo biti, po njenem opozorilu, vsi ukrepi organov pregona in tožilstva podvrženi najvišjim standardom nepristranskosti, zakonitosti in sorazmernosti.

Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožne predloge zoper štiri člane NSi – Janeza Žaklja, Jožefa Horvata, Jerneja Vrtovca in Mateja Tonina – zaradi domnevne zlorabe položaja v povezavi z nadzornimi aktivnostmi v okviru KNOVS. Po navedbah EPP gre za dejavnosti, ki sodijo v jedro parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, kar je po ustavi ena temeljnih pristojnosti zakonodajne veje oblasti.

Düpont v pismu poudarja, da morajo poslanci svoje nadzorne naloge opravljati brez strahu pred kazenskim pregonom ali sodnim pritiskom, kadar delujejo v okviru svojih ustavnih pristojnosti. Po njenem opozorilu lahko kazenski postopki zoper poslance v takšnih primerih ustvarijo odvračilni učinek, ki oslabi demokratični nadzor in vpliva na politično konkurenco, zlasti če so sproženi tik pred volitvami.

V pismu Evropski komisiji EPP izpostavlja tudi, da to ni prvi primer, ko so se v Sloveniji pojavili očitki o politično motiviranih sodnih postopkih. Spomnili so na primer iz leta 2014, ko je bil vodja opozicije Janez Janša zaprt tik pred parlamentarnimi volitvami, kasneje pa je bil postopek končan brez pravnomočne ugotovitve krivde. Ta primer je bil v javnosti široko zaznan kot zloraba pravosodnih postopkov v politične namene in je po navedbah EPP resno omajal zaupanje v delovanje pravne države.

Na dodatne pomisleke opozarja tudi evropska poslanka Romana Tomc, ki je v objavah poudarila, da EPP v pozivu Evropski komisiji izrecno navaja, da se politično motivirani procesi v Sloveniji ne pojavljajo prvič. Po njenih navedbah je bila že v preteklosti zaznana zloraba pravic z namenom vplivanja na volilne procese.

See more

Poleg tega @EPPGroup v pozivu opozarja tudi,
➡️ da se politično motivirani procesi ne dogajajo prvič. Vodjo opozicije @JJansaSDS so zaprli tik pred volitvami. Bilo je očitno, da gre za zlorabo prava v politične namene.
➡️ da je misija @EPPGroup, ki je preverjala stanje… https://t.co/G0qEczdTd1

— RomanaTomc (@RomanaTomc) February 11, 2026

Pomemben del pisma se nanaša tudi na ugotovitve misije EPP, ki je lani obiskala Slovenijo z namenom preverjanja stanja vladavine prava, delovanja neodvisnih institucij ter svobode in pluralnosti medijev. Po navedbah EPP je misija na vseh teh področjih zaznala resne pomanjkljivosti v času vlade Roberta Goloba. Te ugotovitve po oceni EPP dodatno krepijo potrebo po večji pozornosti Evropske komisije do aktualnega dogajanja.

EPP zato Evropsko komisijo poziva, naj sistematično spremlja potek kazenskih postopkov in ravnanje organov pregona v primerih, ki zadevajo izvoljene politične predstavnike v Sloveniji. Komisijo poziva tudi, naj presodi, ali sta časovna umestitev in vsebina postopkov skladni z obveznostmi Slovenije po pravu Evropske unije, zlasti glede spoštovanja načel pravne države in demokratičnih standardov. V pismu se omenja tudi možnost uporabe razpoložljivih instrumentov v okviru mehanizma EU za vladavino prava ter vključitev ugotovitev v redna poročila Evropske komisije o stanju pravne države v državah članicah.

Po navedbah EPP mora biti vladavina prava temeljna vrednota Evropske unije, ki se uveljavlja dosledno in ne glede na politični ali volilni kontekst. Kazenski postopki proti poslancem, ki izvajajo parlamentarni nadzor, po njihovem opozorilu ne smejo omejevati demokratične odgovornosti ali zmožnosti izvoljenih predstavnikov, da opravljajo svoje ustavne naloge.

EPP od Evropske komisije pričakuje pojasnila glede nadaljnjih korakov in načina obravnave izpostavljenih pomislekov ter poudarja pripravljenost na nadaljnji dialog in posredovanje dodatnih informacij.