Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je 1. avgusta 2025 v Istanbulu gostil italijansko premierko Giorgio Meloni in libijskega premierja Abdul-Hamida Dbeibaha. Trojica se je sestala na vrhu, namenjenem razpravi o ključnih vprašanjih, povezanih z migracijami, stabilnostjo v regiji in poglabljanjem sodelovanja med državami. Kot so sporočili iz urada Giorgie Meloni, je bilo osrednje vprašanje upravljanje migracijskih tokov v Sredozemlju.
Vrh je potekal za zaprtimi vrati, vendar so po njem sledile ločene izjave za javnost iz pisarn vseh treh voditeljev. Melonijeva je poudarila, da je sodelovanje z Ankaro v zadnjih letih prineslo “odlične rezultate” pri nadzoru nad migracijami, in izrazila podporo širjenju tovrstnih modelov sodelovanja tudi na Libijo. Erdoğan pa je dodal, da je za rešitev problema migracij potrebna dolgoročna in trajnostna strategija.
Libija, ki jo že več kot desetletje pretresa politična nestabilnost po strmoglavljenju diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011, ostaja ena glavnih izhodiščnih točk za migrante in begunce iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Ti prek nevarnih pomorskih poti poskušajo doseči obale Evrope.
Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) je leta 2021 iz Libije v Evropo prispelo 32.400 migrantov in beguncev, kar je več kot dvakrat več kot v letu 2020. Smrtne žrtve so še vedno pogoste – decembra 2024 se je pri mestu Zuwara utopilo najmanj 61 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci.
Italija in Grčija sta v zadnjih mesecih okrepili pozornost na pomorsko varnost, poroča Euronews. Grčija je napovedala napotitev vojaških ladij v mednarodne vode južno od Krete, saj naj bi se povečal obseg prihodov migrantov iz Libije na to območje. Ta pot velja za bolj tvegano kot tista med Turčijo in grškimi otoki.
Evropske pobude in Frontex
Evropska unija se je prav tako odzvala na naraščajoče število prihodov migrantov. Aprila je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predlagala občutno okrepitev števila zaposlenih v evropski agenciji Frontex, ki skrbi za nadzor zunanjih meja. Predlog vključuje povečanje osebja na 30.000 ljudi, kar bi agenciji omogočilo učinkovitejši odziv na krizne razmere ob meji.
Meloni je v Istanbulu znova potrdila italijansko podporo “stabilnosti, enotnosti in suverenosti Libije” ter poudarila pomen političnega procesa, ki ga vodijo Libijci sami ob podpori Združenih narodov. Erdogan pa je dejal, da bodo nadaljevali pogovore tudi na nižji tehnični ravni, z namenom ocene že sprejetih odločitev.
Geopolitične napetosti in pomorski sporazumi
Odnosi med državami v regiji pa niso vedno usklajeni. Turčija je leta 2019 z vlado v Tripoliju podpisala dogovor o pomorskih mejah, kar je sprožilo ostre odzive iz Grčije in Cipra. Obe državi trdita, da dogovor krši njune pomorske pravice v vzhodnem Sredozemlju.
Čeprav je Turčija v preteklosti jasno podpirala vlado v Tripoliju, si v zadnjem času prizadeva tudi za izboljšanje odnosov z rivalsko administracijo na vzhodu Libije. Vzpostavljanje bolj uravnoteženega diplomatskega odnosa naj bi pripomoglo k zmanjšanju notranjih napetosti v Libiji, ki še naprej ostaja razdeljena in pod vplivom različnih milic ter tujih interesov.
Pritiski na Libijo se nadaljujejo
Evropska unija in Grčija naj bi v prihodnjih mesecih nadaljevali pritisk na Libijo, da zaustavi migracijske tokove iz svojih pristanišč. Čeprav Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v preteklosti ni spoznalo Italije za odgovorno zaradi ravnanja libijske obalne straže, medtem ko je leta 2017 potonila migrantska ladja, ostaja nadzor nad delovanjem libijskih oblasti ključno vprašanje.
Migracijska kriza tako ostaja eden izmed najbolj perečih izzivov za regijo in EU. Po besedah Erdoğana, Meloni in Dbeibaha je za dolgoročno rešitev potreben politični dialog, razvojna pomoč in skupni nadzor meja. Trojica voditeljev naj bi se ponovno sestala po nadaljnjih pogovorih na strokovni ravni.
Foto: Wikimedia/Kremlin.ru
