Erik Brecelj: Koncesije so potrebne, vendar je treba postaviti jasna pravila igre
Na zadnji seji strateškega sveta za zdravstvo so člani razpravljali o predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je trenutno v fazi javne razprave. Čeprav dokončnih sklepov še niso sprejeli, so se vsi udeleženci strinjali, da so spremembe nujno potrebne. Predsednik sveta Erik Brecelj, kirurg in vodja strateškega sveta, je izpostavil pomen opozarjanja na pasti in sive cone v zakonu, ob tem pa poudaril potrebo po izboljšanju obstoječega sistema.
“Trudimo se dajati pozitivne predloge na zakon. Predvsem opozarjamo na pasti, na sive cone, ki so še v zakonu. V celoti pa se vsi strinjamo, da so spremembe potrebne, da pač tako več ne gre,” je dejal Brecelj in dodal, da ga veseli upoštevanje predloga sveta s strani ministrstva glede nagrajevanja zaposlenih v zdravstvenem sistemu.
Koncesije in težave s preprodajo
Ena izmed osrednjih tem seje je bila obravnava podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti. Brecelj je poudaril, da svet ne nasprotuje koncesionarjem, saj so pomemben del javnega zdravstva, vendar je treba jasno določiti pravila igre, predvsem glede trajanja koncesij in možnosti njihove prekinitve.
“Koncesionarji so del javnega zdravstva in ni dvoma, da večina dela dobro, strokovno in pošteno. Treba je postaviti predloge, pravila igre, kdo lahko kaj dobi, kdaj se koncesija lahko prekine, koliko let velja koncesija,” je pojasnil Brecelj. Opozoril je tudi na problem preprodaje koncesij, ki se v zadnjem času pojavlja vse pogosteje, pri čemer so zneski preprodaje lahko zelo visoki, celo do 70.000 evrov. “Koncesijo nekdo dobi od države zato, da dopolnjuje javni zdravstveni sistem, ne da dela posel iz tega,” je bil jasen Brecelj.
Nagrajevanje zaposlenih in delo v dežurni službi
Poleg koncesij je bil na seji strateškega sveta obravnavan tudi sistem nagrajevanja zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Po mnenju Breclja je nujno, da se delo izven rednega delovnega časa ustrezno plača, saj od zaposlenih ni mogoče pričakovati dodatnega dela brez ustreznega nadomestila. Rešitev vidi v podjemnih pogodbah, ki bi zaposlene spodbudile k opravljanju dodatnega dela.
“Na podlagi podjemnih pogodb bodo zaposleni popoldne z nekoliko večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih,” je dejal Brecelj in izpostavil problem dežurne službe, kjer bi morali biti vključeni tudi koncesionarji. “Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah.”
Ne moremo zahtevati od zaposlenih, da to delajo za nadure. Na podlagi podjemnih pogodb bodo zaposleni popoldne z nekoliko večjim veseljem opravljali delo v javnih zdravstvenih zavodih. Veliko bo najbrž pripomb glede dežurne službe. Vsi, ki so v javnem zdravstvu, tudi koncesionarji smo dolžni opravljati delo v dežurni službi. Tako bi razbremenili tiste, ki zdaj delajo ogromno, ki dobesedno umirajo po urgencah. Nekaterim pa pač za zdaj ni treba, čeprav imamo že več let zakon, ki to od nas zahteva. Ampak zdaj bo te pravljice za nekatere konec in bodo morali tudi koncesionarji opravljati svoje delo v dežurni službi.
Erik BreceljNe spreglejte
Dileme glede prehoda in ocenjevanja kakovosti storitev
Na novinarsko vprašanje o največjih dilemah pri predlogu zakona je Brecelj izpostavil vprašanje prehoda, predvsem na področju radiologije. Opozoril je, da je veliko radiologov, ki ne dežurajo in imajo zelo dobro urejene pogoje dela od doma, kar bi bilo potrebno spremeniti.
“Na področju radiologije je ogromno zdravnikov, ki ne dežurajo, ki imajo zelo urejeno delo od doma, plačevanje – več kot narediš, več dobiš, brez merjenja kakovosti,” je pojasnil Brecelj in dodal, da bo potrebno ocenjevanje kakovosti storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Odhodi iz javnega zdravstva?
Glede opozoril, da bo novi zakon sprožil odhode iz javnega zdravstva, je Brecelj dejal, da takšne trditve prihajajo predvsem od tistih, ki že delajo v zasebnem sektorju.
“Oglašajo se tisti, ki so svoja podjetja prodali na primer tujim skladom. Tisti, ki načrtujejo to prodati. Tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov s samoplačniške strani. To je razumljivo, to je pač posel,” je pojasnil in dodal, da ga bolj skrbijo tisti zaposleni, ki delajo v javnem sektorju in si zaslužijo, da so ustrezno nagrajeni.
Oglašajo se tisti, ki so svoja podjetja prodali na primer tujim skladom. Tisti, ki načrtujejo to prodati. Tisti, ki delajo v podjetjih, kjer je večina prihodkov s samoplačniške strani. To je razumljivo, to je pač posel. Mene ne skrbi tistih 100 zdravnikov, ki tako razmišljajo. Pred očmi vidim tistih 10 tisoč in več javnih zdravstvenih delavcev, ki si zaslužijo, da če delajo več, da so za to nagrajeni.
Erik Brecelj
Ministrstvo za zdravje je predlog zakona o zdravstveni dejavnosti poslalo v javno razpravo sredi septembra, ta pa bo trajala do 16. oktobra. Predlog med drugim predvideva regulacijo razmerij med javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev ter omejuje delo pri zasebnih izvajalcih. Cilj je spodbuditi več dela v zdravstvenih zavodih, kjer so zdravstveni delavci zaposleni.
Predlog zakona je naletel na nasprotovanje v številnih zdravniških organizacijah, ki izražajo zaskrbljenost glede njegove implementacije in posledic za zaposlene v zdravstveni dejavnosti.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pixabay
