Evropska vesoljska agencija (Esa) je 11. junija 2025 objavila zgodovinske posnetke Sončevega južnega pola, ki jih je marca letos posnela njihova sonda Solar Orbiter. To so prvi posnetki tega območja Sonca, ki doslej zaradi omejitev opazovanja iz Zemljine orbite niso bili vidni. Sonda, ki je plod sodelovanja med Eso in Naso, je z novo nagnjeno orbito omogočila vpogled v polarne regije Sonca, kar odpira nova vrata v razumevanju našega najbližjega zvezdnega soseda.
Sonda Solar Orbiter, izstreljena februarja 2020, je marca 2025 dosegla orbito, nagnjeno za 17 stopinj pod Sončevim ekvatorjem, kar ji je omogočil neposreden pogled na južni pol. Posnetki, ki so jih zajeli instrumenti EUI (Extreme Ultraviolet Imager), PHI (Polarimetric and Helioseismic Imager) in SPICE (Spectral Imaging of the Coronal Environment), razkrivajo kaotično magnetno aktivnost na tem območju.
Po navedbah Ese so ti podatki ključni za razumevanje Sončevega magnetnega polja in njegovega 11-letnega cikla aktivnosti. Magnetna aktivnost je mešanica severnih in južnih magnetnih področij, ki so značilna za sončni maksimum.
Carole Mundell, direktorica znanosti pri Esi, je ob objavi poudarila: »To so prve slike Sončevih polov v zgodovini človeštva, kar označuje začetek novega obdobja v raziskovanju Sonca.«
Posnetki razkrivajo, da je magnetno polje na južnem polu trenutno zelo razgibano, saj sta prisotni obe magnetni polarnosti – severna in južna. To je značilno za obdobje Sončevega maksimuma, ko se magnetno polje pripravi na preobrat, kar se zgodi približno vsakih 11 let.
Prihodnost raziskav s Solar Orbiter
Znanstveniki pričakujejo, da bodo ti podatki pomagali razjasniti, zakaj in kako se spreminja magnetno polje, ter kako to vpliva na vesoljsko vreme, ki lahko premika satelitske komunikacije in električno omrežje na Zemlji. Sami Solanki, vodilni znanstvenik pri instrumentu PHI, je dejal, da so polarne regije Sonca doslej predstavljale »terra incognita« ali neznano ozemlje, in da ti posnetki prinašajo prve odgovore na dolgoletna vprašanja.
Sonda Solar Orbiter bo v prihodnjih še dodatno nagibala svojo orbito, kar bo omogočilo še boljše posnetke Sončevih polov. Do decembra 2026 naj bi dosegla nagib 24 stopinj, do junija 2029 pa 33 stopinj, kar bo prineslo še podrobnejše poglede.
Poleg južnega polja je sonda aprila 2025 posnela tudi severni pol, podatki s tega območja pa bodo na Zemljo prispeli v prihodnjih mesecih. Znanstveniki pričakujejo, da bo celoten nabor podatkov, ki jih bo sonda zbrala do oktobra 2025, bistveno izboljšal razumevanje Sončevega magnetnega polja, sončnega vetra in njegovega vpliva na naš planet.
Misija Solar Orbiter, ki združuje deset znanstvenih instrumentov, tako ostaja ključni korak v raziskovanju Sonca in njegovega vpliva na vesolje.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik
