ESS brez zapletov pri uskladitvi dohodninske lestvice, proračunska razprava preložena
[MMC RTV SLO] – Na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so socialni partnerji obravnavali predvsem vprašanje uskladitve dohodninske lestvice za leto 2025. Kljub temu pa ključnih proračunskih dokumentov niso preučili, saj so bile te informacije, po besedah predstavnikov sindikatov in delodajalcev, posredovane prepozno.
Seja je bila v prvi vrsti namenjena razpravi o uskladitvi lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2025. Strokovni odbor ESS-ja za področje financ in davčne zakonodaje je že pred dnevi dosegel soglasje o uskladitvi te lestvice, ki bo temeljila na 100-odstotni rasti povprečne mesečne plače za junij 2024 v primerjavi z junijem 2023, kar znaša 5,2 odstotka. Socialni partnerji so to uskladitev danes označili za primer zglednega socialnega dialoga.
Po doseženem dogovoru bo zaposleni z minimalno plačo v prihodnjem letu prejel 198 evrov višjo neto plačo, zaposleni s povprečno plačo pa bo pridobil 113 evrov. Zaposleni, ki prejemajo dvakratnik povprečne plače, bodo na letni ravni pridobili 225 evrov.
Delodajalci in sindikati izrazili zadovoljstvo
Oba tabora, delodajalci in sindikati, so izrazili zadovoljstvo nad dogovorom. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ob tem poudaril: “Želeli bi si sicer kakšen odstotek več, glede na to, da lani ni bilo uskladitve, ampak pod črto je 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače, glede na to, da zakon določa 50 odstotkov rasti, velik korak naprej.”
Podobno je stališče predstavil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, ki je izpostavil, da je takšna uskladitev pomemben korak naprej: “Res je, da zakon o dohodnini govori o tem, da se uskladitev izvede najmanj v 50 odstotkih rasti plač, vendar glede na to, da se vsi preostali transferji usklajujejo z inflacijo, bi moralo biti logično, da se tudi dohodninska lestvica usklajuje s polno razliko v rasti plač.”
Razprava o srednjeročnem fiskalnem načrtu
Druga točka dnevnega reda je bil osnutek srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje 2025–2028. Slovenija mora ta dokument, ki predvideva štiriletno fiskalno prilagajanje, do 15. oktobra poslati v Bruselj. Cilji načrta so ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) in postopno zniževanje javnega dolga. Dokument prav tako vključuje ključne reforme in naložbe.
Sindikalni predstavniki so ob tem opozorili, da dokument ne sme prejudicirati prihodnjih reform, kot sta pokojninska in zdravstvena. “Opozorili smo tudi na to, da v dokumentu manjka vloga socialnih partnerjev pri kreiranju in implementaciji samih reform,” je dejal Zorko.
Gorenšček pa je ocenil, da dokument sam po sebi še ne napoveduje konkretnih sprememb: “Vse bo odvisno od tega, kakšni sklepi bodo na posameznih pogajanjih za različne reforme.”
Čeprav je bila seja sprva načrtovana kot razprava o proračunskih dokumentih za leto 2025, teh socialni partnerji niso obravnavali. Osrednji proračunski dokumenti bodo preučeni na naslednji seji ESS-ja, ki je napovedana za 11. oktober.
Portal24; Foto: DZ Katja Bidovec
