V Afriki, natančneje v regiji Afar v Etiopiji, se odvija edinstven geološki proces, ki bi lahko v milijonih let privedel do nastanka novega oceana. Znanstveniki so odkrili ritmične pulze staljene kamnine v Zemljinem plašču, ki kot srčni utrip pritiskajo na skorjo in jo postopoma trgajo.
Raziskava, objavljena 25. junija 2025 v reviji Nature Geoscience, razkriva, kako ti procesi vplivajo na površinske pojave, kot so vulkani in potresi, ter spreminjajo podobo afriške celine.
Raziskovalci, ki jih je vodila dr. Emma Watts z Univerze v Southamptonu, zdaj zaposlena na Univerzi Swansea, so v regiji Afar analizirali več kot 130 vzorcev vulkanskih kamnin. Ugotovili so, da plašč pod tem območjem ni enoten ali statičen, temveč deluje v ritmičnih pulzih. Ti pulzi prinašajo značilne kemične podpise, ki se razlikujejo glede na debelino in hitrost razmikanja tektonskih plošč.
V hitreje razmikajočih se razpokah, kot je območje Rdečega morja, se pulzi premikajo bolj učinkovito, podobno kot kri skozi ozek kanal, pojasnjuje profesor Tom Gernon z Univerze v Southamptonu. V regiji Afar, kjer se stikajo tri tektonske plošče – Etiopska razpoka, Rdeče morje in Adenski zaliv –, ti pulzi povzročajo intenzivno vulkansko aktivnost in tanjšanje skorje.
Razpad celine in nastanek oceana
Regija Afar je geološka posebnost, saj tam tri razpoke tvorijo tako imenovano trojno stičišče. Tektonske plošče se razmikajo z različno hitrostjo, kar povzroča raztezanje in tanjšanje skorje. Po mnenju raziskovalcev ta proces že zdaj pripravlja teren za nastanek novega oceana, ki bo čez milijone let zalil razpoko, ki se razteza od Etiopije do Mozambika.
Dr. Watts je za Daily Mail pojasnila, da se razpoka širi s hitrostjo od 5 do 16 milimetrov na leto, kar je počasen, a neizogiben proces. Ko se bo skorja dokončno raztrgala, bo magma zapolnila prostor in začela oblikovati novo oceansko dno, podobno kot se je zgodilo pri nastanku Atlantika, ko sta se Afrika in Južna Amerika ločili.
Pulzi v plašču ne vplivajo le na razpad celine, temveč tudi na površinske geološke pojave. Raziskava kaže, da se vulkanska aktivnost osredotoča na območja, kjer je skorja najtanjša, kar povečuje možnost izbruhov, kot jih vidimo pri vulkanu Erta Ale v regiji Afar.
Poleg tega pulzi povzročajo seizmične napetosti, ki lahko sprožijo potrese. Znanstveniki poudarjajo, da razumevanje teh procesov odpira vrata za boljše napovedovanje geoloških nevarnosti. Naslednji korak raziskave bo preučevanje hitrosti in načina pretoka plašča pod tektonskimi ploščami, kar bi lahko dodatno osvetlilo, kako se Zemljina notranjost povezuje s površjem.
Foto: Pixabay
